Za bogato bero smo morali nekaj vrtnin posaditi ravno v času, ko so vrtovi najbolj bujni, kar je tistim, ki nimajo narejenega načrta setev in sajen povzročalo težave – težko je bilo najti prostor. Veliko pa lahko postorimo še sedaj, ko marsikatera vrtnina zaključuje svoje poslanstvo in se gredice praznijo.
V prvi polovici septembra je še vedno čas, da posadite sadike radiča in endivije.
Endivija in radič nas bosta še dolgo v jesen razvajala z zelenimi listi. No, ne samo z zelenimi. Določene sorte radiča, kot sta denimo palla rossa in verona imata rdeče vijoličasto obarvane liste. Grenkoba radiča marsikomu ni všeč, a ravno zaradi nje – grenkobo radiču daje snov intibin, kateremu pripisujejo zdravilne lastnosti, je radič tako zelo zdrav. In jaz ga prav zaradi njegovega polnega okusa tako zelo obožujem. Sicer pa grenkobo radiča lahko omilite na več načinov. Narežite ga na tanko in zabelite s pomarančnim sokom, namesto s kisom, v solato pa lahko vmešate tudi tanke krhlje jabolka. Boste videli, kako hitro se boste navadili tudi grenkobo.
Torej, če še niste, imate v prvi polovici septembra še vedno čas, da posadite sadike radiča in endivije. Jesenske sorte radiča, ki bodo glavo oblikovale že v jeseni, so palla rossa 2, pan di zucchero in castelfranco. Zimske sorte bodo do zime oblikovale rozeto, v tej fazi prezimile in zgodaj spomladi oblikovale glave. To so palla rossa 4, bianco di milano, anivip, monivip, treviški, verona.
Sama že v jeseni posejem tudi radič za rezanje, sorto tržaški solatnik. Če bo jesen lepa, bom lističe rezala še to leto, sicer pa bodo to prvi spomladanski mladi listi.
Endivija sorta eskariol zelena dobro prenaš jesensko meglo in nižje temperature. Celo do pet stopinj Celzija pod ničlo bo prenesla brez pokrivanja. Če jo pokrijete, čas pobiranja podaljšate.
Če le imate kaj prostora, poskusite z jesensko setvijo, ne bo vam žal.
Črno redkev, repo in podzemno kolerabo poleti, julija in avgusta sejemo za jesensko zimsko pobiranje. Če vam je to opravilo ušlo iz glave, ali pa je bil vrt prepoln, lahko sedaj, ko veliko vrtnin zaključuje svoje poslanstvo, posadite sadike. Res je, kar sadike! Gomolje boste pobirali pozno v jeseni in preko cele zime. Sama jih kar pustim na gredah, imam namreč srečo, da moj vrt ni dom voluharja, in jih pobiram sproti, po potrebi. Naribana repa, črna redkev in koleraba s kislim zeljem ali kislo repo, ali pač samostojno, zabeljeno z ekološkim oljčnim oljem, limoninim sokom in grobo nasekljanimi orehi ali lešniki, to so solate, ki jih uživajte pozimi!
Jesensko sonce je trenutno še zelo močno, a noči in jutra so hladna in dan se krajša. To so razmere, ki so dokaj podobne spomladanskim. Zato v tem času sama vedno posejem tudi špinačo in redkvico, s katerima ponavadi odpremo sezono vrtnarjenja. Spomladi moramo biti zares zgodnji, sicer vroči in dolgi dnevi lahko popeljejo rastline prehitro v cvetenje. Sedaj teh težav več ne bo in če le imate kaj prostora, poskusite z jesensko setvijo, ne bo vam žal.
Za prve spomladanske zelene lističe v jeseni posejem tudi blitvo in divjo rukolo. Če bo jesen lepa, bodo mladi lističi godni za bero še to leto, sicer pa bodo rastline prezimile in nas razveselile zgodaj spomladi. Divja rukola ali tankolistni dvoredec je trajnica in če je še nimate na vrtu, ni treba čakati na pomlad. Sama jo bom posejala ob rob grede, kjer bo najmanj motila ostale vrtnine, saj bo ostala na tem mestu več let.
Če imate velik vrt oziroma prostor na vrtu, se sedaj lahko lotite tudi setev zimske solate. To je tista prva solata, ki jo tako veseli pobiramo z vrta konec aprila in maja. Rastline so odporne proti nizkim temperaturam, tako da jih sama na vrtu na moji vrtnariji, ki je daleč od mojega doma, in me pozimi ni pogosto tam, nikoli ne pokrivam. Ob toplih zelo sončnih zimskih dneh je namreč treba tunele zračiti. To storim le na vrtu ob hiši, in tako imam prvo solato že aprila. Tista z vrtnarije pa pride na vrsto maja.
Najprej, v začetku septembra, pridejo na vrsto krhkolistne sorte. To so tiste, katerih listi hrustajo, ponekod se jih zato drži ime hrustavke. Pri nas najbolj razširjene sorte so pariška, posavka in vegorka. Setve krhkolistnih sort lahko opravimo do začetka oktobra.
V drugi polovici septembra pa ne pozabite posejati še mehkolistnih sort, pri nas najpogostejši sorti sta nansen in zimska rjavka. Sejemo jih lahko vse do sredine oktobra.
Sama imam rada pester izbor sort, zato jih nekaj posejem sama, ostalo pa dokupim sadike.
Slovenci ga obožujemo. Od nekdaj je bila to vrtnina, ki je sledila poletnim posevkom. Prve setve smo lahko opravili že avgusta, sedaj pa nadaljujemo, vse do konca oktobra. Sama ga rada sejem v več intervalih, manjše količine.
Azijska listna zelenjava na mojem vrtu že dolgo ni več eksotika, ampak stalnica, ki ne sme manjkati. Mešanica križnic nenavadnih imen kot so pak čoi, mizuna, mibuna – sorodnic brokolija, zelja, odlično prenaša nizke temperature. Lističe lahko pobiramo kar izpod snega! Posejte jih vsaj eno vrstico ob rob grede!
Kmalu – oktobra, pridejo na vrsto še čebulnice, torej česen in čebula in narcise. Da, narcise. Sama jih imam že vrsto let na zelenjavnih gredah, ker njihov vonj (vonj čebul) odganja voluharja. Ker sem letos uredila dvignjene grede, stare čebule pa ob preureditvi izkopala in shranila, jih bom oktobra posadila med zelenjavo. Pa še lep bo vrt že zgodaj spomladi!
Jerneja Jošar je izkušena strokovnjakinja in avtorica priročnikov za vrt. Zrasla je v Prekmurju in tam je lahko v kotičkih svojega otroštva po cele ure preležala na trati in navzgor opazovala cvetlice in mali živi svet, ki mrgoli okrog nas. Tudi kot diplomirana inženirka agronomije, ki ureja in načrtuje vrtove po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin, za katero se je treba tudi učiti, je odličen zgled za to, kako lahko vrt predstavlja užitek, sprostitev ali meditacijo.