Kolumna Jerneje Jošar: O toploljubnih vrtninah in cvetlicah

Počakajte na ledene može. In ne kupujte sadik »na zalogo«, v strahu, da bo česa zmanjkalo.

Vendar dovolj, da sonce in pestra ponudba naredita vrtičkarja zmedenega in pomisli, navkljub večletni praksi, da bo moral tudi sam pohiteti. Čas za te vrtnine pa šele prihaja. Počakajte na ledene može. In ne kupujte sadik »na zalogo«, v strahu, da bo česa zmanjkalo. Ponudba je velika, vsega bo dovolj in za vse. Če greste po nakupih kakšen teden prej, ne bo nič prepozno. Sadike imejte čez dan zunaj, v zavetni legi, ne na neposrednem soncu. Če se temperature čez noč zelo spustijo, jih odnesite v notranjost ali pokrijte z vrtnarsko kopreno. Prevelika dnevno-nočna nihanja temperatur so za toplotno zahtevne rastline tudi škodljiva. Tudi tisti, ki gojite lastne sadike, jih sedaj čez dan postavite na prosto, da se počasi navadijo na zunanje pogoje.

Na tem mestu ne bo odveč ponovno opozorilo: sadika paradižnika in paprike mora biti majhna in čokata, z močnim steblom ter tremi do petimi listi. Brez cvetov ali plodov, z močnim koreninskim sistemom, temnimi listi brez pegic. 

Setev kumar in bučk

Pred dvema tednoma sem posejala nekaj kumar in bučk. Med kumarami obožujem sorto tanja in kumaro tipa kristalni jabolko. Izmed množice bučk pa tudi letos poleg klasičnih dolgih zelenih še podolgovate rumene, okrogle rumene in zelene ter patišonke. Zadnja leta jih vedno posejem v lončke, da seme hitreje vzklije, saj potrebuje za dober vznik okoli 22° C. Seme v teh razmerah vzklije v 10 do 14 dneh. Po 15. maju jih bom presadila na prosto, nič prej, saj potrebujejo topla tla in ozračje. Takrat bodo ravno prav velike, s tremi listi in močnim koreninskim sistemom. Da bo koreninski sistem res močan, poskrbim sama z načinom setvije. Lonček premera od 8 do 10 cm napolnim s prstjo le do polovice. Prst namočim, položim nanjo seme in pokrijem s 1,5 cm prsti. Ko seme vzklije in poganjek raste, sproti dodajam prst do kličnih listov tako, da je poganjek vedno v prsti. Na tem delu poganjka se bodo razvile dodatne koreninice in koreninski sistem bo zato krepkejši.

!!galerija!!

Ne sme manjkati mehiška kumara

Mehiška kumarica s kumaro ni v sorodu, kljub temu pa ji je podobna v več pogledih. Način vzgoje je enak kot pri kumarah, način rasti tudi, podobnost je v listih in cvetovih, le da so ti znatno manjši, in okusu plodu. Plod je podoben lubenici, le da je tukaj velik le dva cm. Rastlina obilno rodi vse do prve slane. Najraje jo jem surovo, odlično se obnese tudi vložena v kis. Seme je drobno, zato ga sejem v skupine po 4 v en lonček premera 6 cm. Celo skupino s koreninsko grudo presadim na prosto sredi maja. Med skupinami pustim od 40 do 50 cm presledka. Sadim ob oporo, ki jo naredim v obliki vigvama.

Tudi tisti, ki gojite lastne sadike, jih sedaj čez dan postavite na prosto, da se počasi navadijo na zunanje pogoje.

Setev redkvice 

Moj vrt je še vedno v delu in setev redkvic na grede sem zmudila. Zato pa sem, takoj ko sem sprevidela, da preureditev vrta ne bo še zlepa končana, redkvice posejala v cvetlično korito. Globina 15 cm bo zadoščala. Nekateri jih že pobirate s svojega vrta, jaz pa se bom z njimi gostila malce kasneje.

Mešanica solat za rezanje listov

Pred leti sem v leseni zaboj prvič posejala solatno mešanico. Vzrokov je bilo več. Potrebovala sem izkušnje z gojenjem zelenjadnic v posode, hkrati pa zaradi polžev solate ne sejem več neposredno na gredice in moram priznati, da mi te živopisane mešanice mladih listkov za rezanje manjkajo. Torej je rešitev zabojček. Tako dobro se je obnesel, da to naredim vsako leto. Po več jih zasejem, vsakih 14 dni enega. Listki se po rezanju hitro obrastejo, že po desetih dneh jih spet lahko porežemo. In če imamo na voljo več takšnih zabojčkov, je svežih listkov vedno dovolj za popestritev solatnih skled.

Enoletne cvetlice za zelenjavne grede

Rada imam cvetje. Tudi na zelenjavnih gredicah. Pa ne samo zato, ker je tako zelenjavni vrt takoj še za oddenek pestrejši in barvitejši, ampak ker so te čudovite barve cvetov privlačne tudi za mnoge žuželke, ki nam pomagajo v boju s škodljivci. Rdeča, rumena in oranžna barva cvetov privabijo na vrt pikapolonice, muhe trepetavke, tenčičarice, ki se hranijo z ušmi in drugimi nadležneži. Tudi čebele in čmrlji bodo tako redni obiskovalci zelenjavnih gredic in bodo s pridom opravljali svojo funkcijo opraševanja.

Kar nekaj cvetlic sem posejala v setvenice. Med njimi tudi žametnico in kapucinko, ki skupaj z ognjičem opravljajo pomembne naloge na vrtu, saj odganjajo uši, izločki korenin vplivajo na talne škodljivce (strune, ogorčice ipd.). Za ognjič me ne skrbi. Vedno se zaseje sam. Pa čeprav je bil moj vrt letos popolnoma razkopan in je še zmeraj v pripravi, mladi poganjki ognjiča že kukajo iz zemlje.

Rada imam cvetje. Tudi na zelenjavnih gredicah. Pa ne samo zato, ker je tako zelenjavni vrt takoj še za oddenek pestrejši in barvitejši, ampak ker so te čudovite barve cvetov privlačne tudi za mnoge žuželke, ki nam pomagajo v boju s škodljivci.

Cinije in astre so na mojem vrtu tudi zato, ker me spominjajo na otroštvo. Pa sončnica ne sme manjkati, saj njena pokončna visoka drža poskrbi za vertikalo, da je vrt bolj razgiban, kasneje, ko dozori seme, pa imajo ptički gostijo. Kapucinke in sončnice imajo debelo seme s trdo lupino, zato sem jih dan pred setvijo namočila v kamiličnem čaju.

Mak je lani naredil množico cvetov, in ko so rožnati venčni listi odpadli, so ostale glavice polne drobnih semen. Pustila sem jih, da so se posušili in jeseni porezala, seme pa shranila v steklenem kozarcu. Drobno je seme maka kot le kaj in moram priznati, da sem pri setvi morala imeti precej mirno roko.

Lansko leto sem prvič posejala mehiško sončnico. Dobro se je obnesla in odslej bo vedno na mojem vrtu.

Stalnica mojega vrta so tudi kozmeje. Kombinacija robustnih listov in nežnih rožnatih cvetov, ki se z močnimi stebli dvignejo nad njih in poplesavajo v vetru, je naravnost fantastična. Kar dva zabojčka sem jih posejala, da bodo še za darila mojim zvestim strankam.

Tudi fižol sejem v lončke

Nizek fižol sem pred dvema tednoma posejala kar v lončke, čeprav ga sredi aprila lahko sejemo že na prosto. Zdaj, po dveh tednih so rastline razvile že nakaj pravih listov. Odslej naprej bo fižol rasel hitro, tako da ga bom čez nekaj dni presadila na prosto. Sejala sem pet semen v en lonček premera 10 cm. Pred setvijo sem seme preko noči namakala v žajbljevem čaju. Na prosto bom presadila cele skupine s koreninsko grudo, med njimi bom pustila 30 cm presledka. Letos sem kot že leta zapored sejala fižol z vijoličastimi stroki sorte purple queen, sorto capitano z rumenimi, dva centimetra širokimi, ploščatimi stroki, sorto zorin z zelenimi okroglimi stroki, prvič pa bom poskusila sorto nizkega turškega fižola hestia, ki obljublja čudovite rdeče bele cvetove in rdeče črno marmorirana semena.

Čas za setev visokega fižola na prosto šele prihaja. Sama pa ga bom te dni posejala v lončke, po tri semena v lonček premera 10 cm. Kasneje bom skupinice rastlin presadila na prosto, po tri lončke k eni opori. Letos bodo to avtohtona zgodnejša sorta barianec - stroke, ki so sprva zelenkasti, kasneje pa rumeni, obiramo že julija, pozen rumenostročni ptujski maslenec, fižol nežika z zelenimi stroki in za zrnje turški fižol, katerega velika zrna po okusu spominjajo na kostanj.

S setvijo v lončke se lahko izognemo kar nekaj težavam. Seme lahko spomladi zaradi mrzlih tal predolgo klije in v tem času, če so tla premokra, tudi zgnije, lahko ga pojejo miši ali pa mlade kalčke napade ličinka fižolove muhe. Odrasla muha spomladi odloži v zemljo, v bližino kalečih semen, več sto jajčec. Brž ko rastlina vzklije, klične liste napadejo ličinke. Kaleče rastline so zelo nežne in občutljive, hkrati pa slastne in vabljive za požrešne žerke. Poškodbe so vidne na kličnih listih fižola, ki so naluknjani, v stebelcu pa najdemo ličinke žerke. Napadi žerk so lahko tako hudi, da klične liste popolnoma obžrejo in ostanejo samo še stebla.