Ja, ob dobro narejenem načrtu setev in sajenj, mora tudi v tem času biti na vrtu dovolj praznega prostora, da lahko posejemo in posadimo zelenjadnice, ki jih bomo pobirali v jeseni, pozimi in zgodaj spomladi. Torej v času, ko nam sveže zelenjave najbolj primanjkuje.
A ne bi bilo škoda, če ne bi od jeseni do pomladi imeli česa pobirati z vrta?
Konec julija sem imela predavanje v eni od vrtičkarskih skupnosti v Ljubljani. Govorili smo tudi o setvah in sajenju v avgustu in veste, skoraj vsi so po mojem dolgem naštevanju vrtnin potožili, da za vse to sploh nimajo prostora. Zato vedno znova, tudi v teh zapisih, ki jih berete, ponavljam, kako zelo pomembno je načrtovanje.
Poglejte, kako dolg je seznam vrtnin, ki jih sejemo in presajamo avgusta! A ne bi bilo škoda, če ne bi od jeseni do pomladi imeli česa pobirati z vrta?
Korenina: korenje, rdeča pesa, črna redkev, repa, redkvica
List: nadzemna kolerabica, radič za rezanje, rukola, špinača, blitva, motovilec, azijska listna zelenjava, kreša
Plod: nizki grah, nizki fižol
Korenina: koleraba
List: nadzemna kolerabica, zelje, kitajski kapus, endivija, radič, zimski por, sladki komarček
Cvet: brokoli
Korenovke in gomoljnice igrajo, poleg kisle repe in zelja, pozimi na mojem jedilniku glavno vlogo. Nekatere pustim na vrtu tudi čez zimo, nekatere pozno jeseni izkopljem in jih shranim v zabojih z mivko v hladni kleti. Slednje je priporočljivo, če imate na vrtu voluharja.
V začetku avgusta ne smemo pozabiti posejati črne redkve in repe. Podzemna repa ali kavla potrebuje malo več časa, zato jo v tem času, če najdete kje sadike, presadite.
Sama v začetku avgusta še enkrat posejem korenje in rdečo peso.
Večino kapusnic za jesensko zimsko bero smo posadili julija, saj potrebujejo veliko časa, da zrastejo. A vseeno jih je še nekaj, ki jih v začetku avgusta lahko posadite. Brokoli bo, če bo lepa jesen, celo bolje uspeval kot tisti, ki smo ga posadili spomladi. Saj mu prevroča pomlad in poletje, kar lepo otežujeta rast in razvoj rože. Tudi kakšna sorta zelja, ki ima krajši čas rasti – te so včasih razvrščali v skupino zgodnje sorte, bo oblikovala glavice.
Včasih posejem v začetku meseca tudi nekaj nadzemne kolerabice. Tako rada imam te sočne gomoljčke, da jih večin pojem kot jabolko. Zato nimam nič proti, če jih pobiram z vrta tudi pozno v jeseni.
To pa je tudi čas, ko posadimo kitajski kapus. Pobirali ga bomo lahko vse do prve zmrzali. No, na mojem vrtu je že nekaj zim preživel na gredah popolnoma nezaščiten. A to ne pomeni, da bo tudi pri vas. Mikro klima vsakega vrta je drugačna. Zato ves čas opazujte, kako se bo rastlina obnašala.
Julija posejane rastline v tem času presajamo, redčimo. Če vam je to opravilo ušlo, bo treba v vrtni center po sadike. Sama si sploh ne predstavljam jeseni brez sklede endivije ali radiča. Ja, eni obožujemo grenke stvari, spet drugi se kar nakremžijo, ko jim omenim radič. Ker vsebuje grenčino intibin, ki zelo dobro vpliva na naše zdravje, nas varuje tudi pred rakom, bi se malo bolj morali potruditi, da bi pojedli več te zelenjave. Mimogrede namig, grenkobo radiča lahko omilite, če namesto kisa začinite solato s pomarančnim sokom ali narežete koščke jabolka ali hruške.
Najpogostejše sorte endivije so eskariol rumena, ki malo slabše prenaša nizke temperature, ter sorti eskariol zelena in pankalijerka, ki dobro prenašata slabo jesensko vreme. Zaščiteni zdržita na prostem do pet stopinj pod ničlo. Kasneje endivije izpulim s korenino, povijem v papir in skladiščim v zabojih v hladni kleti. Eskariol zelena oblikuje veliko skledasto rozeto s temno zelenimi listi, pankalijerka pa je znana po listih z nazobčanim robom.
Sorte radičev razdelimo na tiste, ki prezimijo na prostem in tiste, ki ne. Sorti, ki ne prezimita na prostem, sta sorti, ki oblikujeta okrogle glavice, vinsko rdeči palla rossa 3 in svetlo zeleni z rdeče vijoličastimi pegami castelfranco. Sorta, ki oblikuje podolgovato štrucasto glavo iz svetlo zelenih listov pan di zuccero, preživi na prostem do decembra. Njej podobna sorta »štrucarja« bianco di milano pa celo zimo preživi na prostem.
Sorte, ki zimo preživijo na prostem, so še palla rossa 4, verona, treviški, vsi z vinsko rdečimi listi, ki oblikujejo glavico, bianca invernale s svetlo zeleno okroglo glavo, ter naša avtohtona sorta solkanski, ki zelo zgodaj spomladi oblikuje rozetasto glavico vinsko rdeče barve, ki spominja na cvet vrtnice.
Špinačo in redkvico smo navajeni sejati zgodaj spomladi. A v jeseni bodo enake razmere kot spomladi, zato setev brez skrbi opravite avgusta. Pridelek boste pobirali septembra in oktobra. Špinača bo na prostem prezimila in spomladi odgnala mlade lističe.
Avgusta že lahko opravimo prvo setev motovilca. Ker je to rastlina hladnega dne, pri visokih avgustovskih temperaturah slabše kali. Težavo rešujemo tako, da posejano površino, potem ko jo dobro zalijemo, pokrijemo z vejami ali časopisnim papirjem. Nekateri preko te odeje položijo še vrtnarsko kopreno. Tako bo seme vsaj malo obvarovano visokih temperatur in pregrete prsti. Redno zalivamo, seveda tako, da odstranimo kopreno. Ko rastline vzklijejo, zaščito odstranimo.
Sama počnem to malo drugače. Enostavneje je, pa v tem času tudi nimam na voljo velikih površin, da bi sejala motovilec po celi gredi. Posejem ga ob vznožje paradižnika in paprike. Med stebli le teh je, če se držimo priporočil za sajenje, toliko prostora, da lahko v vrstice, v senco ob tem času košatih paprik in paradižnikov, brez težav sejemo. Prav tako lahko med rastlinami sejemo motovilec tudi v kupčke. Preprosto odgrnemo zastirko za velikost dlani, zrahljamo prst in posejemo osem do deset semen.
Če imate na vrtu prst slabe kakovosti, je preveč ilovnata ali preveč peščena, ji primanjkuje organske mase. Zato naj vam ne bo žal del vrta nameniti rastlinam za zeleno gnojenje. Bo letos pač malo manj pridelka. A ne bo vam žal. Prst bo že naslednje leto rodovitnejša.
Rastline za zeleno gnojenje zelo hitro kalijo, hitro rastejo in naredijo veliko zelene mase. Tla so zato v zelo kratkem času prekrita in zaščitena pred negativnimi vremenskimi vplivi. Imajo tudi zelo močan in razvejan koreninski sistem, ki prodre v spodnje plasti tal. Korenine rahljajo tla, jih zračijo, izboljšujejo njihovo strukturo. Velikokrat se zgodi, da rastline, ki jih gojimo ne porabijo vseh hranil, zato se ta spirajo. Z rastlinami za zeleni podor jih ohranimo v zgornji plasti zemlje. Da bogatijo tla s trajnim humusom, pa je preprosto enkratno, saj se z redno setvijo teh rastlin lahko zmanjša potreba po gnojenju za polovico. Nekaj meni najljubših rastlin za zeleno gnojenje: ajda, bela gorjušica, oljna redkev, modra facelija, inkarnatka, lucerna. Naštete rastline bo prva slana uničila. Polegle bodo na prst in jo zaščitile tudi čez zimo. Spomladi naj vas ta zelena masa ne moti. Kot vsepovsod drugje, spomladi tudi ta del prerahljam z vilami. Kar precejšen del ostankov rastlin spravim v tla. Ker pa vse skupaj zgleda zelo grobo, na te predele ne sejem semen, ampak sadim samo sadike.
Jerneja Jošar je izkušena strokovnjakinja in avtorica priročnikov za vrt. Zrasla je v Prekmurju in tam je lahko v kotičkih svojega otroštva po cele ure preležala na trati in navzgor opazovala cvetlice in mali živi svet, ki mrgoli okrog nas. Tudi kot diplomirana inženirka agronomije, ki ureja in načrtuje vrtove po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin, za katero se je treba tudi učiti, je odličen zgled za to, kako lahko vrt predstavlja užitek, sprostitev ali meditacijo.