Bučke je prvič prinesla na naš dom moja teta, ki je živela v Novi Gorici. Tam so, tudi zaradi vpliva italijanske kuhinje, bučke uporabljali na sto in en način. Potem pa se je začelo. Prvo seme na našem vrtu, prva košata rastlina in prva utrgana bučka. In sem bila zasvojena. Dobesedno. Čisto nič me ne moti, da mi že dve rastlinici dajeta tri poletne mesece toliko plodov, da jih razdajam naokoli. In veste, toliko jedi se da pripraviti iz njih, slanih in sladkih, da jih lahko jem čisto vsak dan in se jih ne naveličam.
Le kakšen kvadratni meter prostora potrebujemo za eno rastlino in dobro pognojena tla.
Bučke so tudi ena izmed tistih vrtnin, ki jih ni težko gojiti. Le kakšen kvadratni meter prostora potrebujemo za eno rastlino in dobro pognojena tla. Škodljivcev nimajo, bolezni pa pridejo tu in tam, vendar jim rastline večinoma kljubujejo. Če se držimo določenih pravil, da bo bučkam na našem vrtu zares prijetno, in jim kdaj pa kdaj pomagamo s krepčilnimi čaji, nam bodo vračale ljubezen z obiljem plodov.
Večkrat kdo potoži, da bučke zelo lepo cvetijo, plodov pa od nikoder. Najprej moramo vedeti, da so na rastlini moški in ženski cvetovi. Prvi nosijo prašnike, drugi pa pestič s plodnico. Obojih mora biti ravno prav. Velikokrat pa se zgodi, da je na rastlini neizmerno več moških cvetov ali pa so samo ti. Katerih bo več ali manj, določi kar vreme, nekaj vpliva na to pa imamo tudi mi.
Vpliv vremena:
Veliko je odvisno od tega, kako rastline negujemo:
PREBERITE ŠE: Najboljši trik, da bodo bučke ostale čvrste
Škodljivcev nimajo, bolezni pa pridejo tu in tam, vendar jim rastline večinoma kljubujejo.
Izpostavila bi tri najpogostejše bolezni, ki napadejo bučke. To so kumarna plesen, pepelovka bučnic, in siva plesen. Tudi tukaj ima velik vpliv na razvoj bolezni vreme: vlaga, suša, temperature ... Hkrati pa razvoj bolezni pospešuje nepravilno gojenje.
Zato pazimo, da:
Pripravek iz mleka in sirotke: 3 dcl domačega, svežega, polnomastnega in nepasteriziranega mleka ali sirotke zmešamo z 7 dcl vode. Dobro premešamo. Če nimamo domačega mleka, uporabimo ekološko kupljeno, vendar naj bo nepasterizirano. Zmešamo ga z vodo v razmerju 1 : 1 in škropimo po listih.
Čaj iz žajblja: Pest žajbljevih listov prelijemo z 1 l vrele vode. Precedimo. Škropimo po napadenih rastlinah in po tleh. Čaj shranimo v temne stekleničke v temen in hladen prostor.
Če se držimo določenih pravil, da bo bučkam na našem vrtu zares prijetno, in jim kdaj pa kdaj pomagamo s krepčilnimi čaji, nam bodo vračale ljubezen z obiljem plodov.
Znaki bolezni: Na zgornji strani listov se najprej pojavijo okrogle svetlo zelene pege, ki se večajo in zaradi omejenosti z listnimi žilami dobivajo oglato obliko. Barva spremeni v rumeno, nato v rjavo rdečo. Pege se med seboj združujejo, tako da je kmalu prizadet ves list, ki ima zaradi listnih žil, ki pege omejujejo, videz mozaika. Na spodnji strani listov opazimo najprej vodene oglate pege, ki postopoma preidejo v umazano modro do vijoličasto sivo prevleko. Okuženi listi se hitro sušijo, lomijo in propadajo.
Pepelaste plesni so ene izmed redkih glivic, ki za svoj razvoj ne potrebujejo vlažne prevleke na rastlinah. Uspešno se bodo razvijale v vročih in suhih poletjih. V nasprotju s peronosporami se trosišča pokažejo na zgornji strani listov. Bele mokaste prevleke kmalu postanejo sive. Listi se nazadnje posušijo in odpadejo.
Ker pepelaste plesni delujejo na površini lista, jih lahko v začetni fazi odstranimo kar z nežnim curkom vode. Kasneje se glivice iz zgornje listne ploskve razrastejo tudi v notranjost lista in tkivom odvzemajo hranila. Listi počasi odmrejo. Obolele liste lahko odvržemo na kompost brez strahu, saj trosi med kompostiranjem propadejo.
Glivice okužijo bučke največkrat skozi veneče cvetove. Mladi, majhni plodovi porumenijo, na površini je vidna siva puhasta prevleka. Plod propada od vrha proti cvetnemu peclju.
-----
MORDA VAS ZANIMA TUDI: Porabite bučke in star kruh v jedi, ki jo boste želeli za zajtrk, kosilo in večerjo