Kolumna Jerneje Jošar: Zakaj je hitenje s setvijo na prosto škodljivo

Dajmo naravi čas, da se ogrejejo tudi tla. Naj seme pade v toplo posteljico, da bo hitreje vzklilo in dobro razvilo koreninski sistem.

Pohitimo s setvijo paprike, čilijev, feferonov in jajčevcev

Če vam še ni uspelo posejati paprike, čilijev, feferonov in jajčevcev, še vedno ni nič zamujeno. Od setve do velikosti sadike, primerne za presajanje, potrebujejo omenjene plodovke 70 do 85 dni. 10. in 11. marec sta dneva, ki sta po Luninem setvenem koledarju Marie Thun ugodna za rastline, ki dajejo plodove. Če jih boste posejali takrat, boste sadike presajali na prosto od 20. do 30. maja. Marsikdo meni, da je to prepozno in da ne bo pridelka. Pa ni ravno tako. Takrat bodo tla in ozračje že tako dobro segreti, da se bodo presajene rastline hitro urasle, koreninski sistem se bo zaradi ugodnih reazmer hitreje razvijal. Rastline ne bodo podvržene nočno-dnevnim nihanjem temperatur. Kaj hitro bodo v rasti in razvoju ujele prej posajene rastline.

Sama sem nekaj paprike posejala 25. februarja, ko je bil dan ugoden za cvet, naslednjo setev pa bom opravila 10. marca.

Sedaj je pravi čas za setev paradižnika

Medtem ko v začetku marca lovimo zadnji vlak za setev paprike in jajčevcev, pa pravi čas za setev paradižnika šele prihaja. Paradižnik potrebuje od setve do sadike, primerne za presajanje na prosto, približno osem tednov. Če bi ga sejali na dan, ugoden za plod, ki je letos v marcu, 10. in 11. marca, bi bile sadike godne za presajanje na prosto že okoli 6. maja. Sama bom zato s setvijo še počakala, tisti, ki imate rastlinjake, pa to lahko storite.

Da bodo sadike paprike in paradižnika krepke in zdrave, naj spomnim: 
- Paprika potrebuje za dober vznik temperature od 22 do 25° C, paradižnik od 20 do 22° C. Ker v tej fazi ni potrebna svetloba, postavimo setvenice blizu izvora toplote.
- Takoj po vzniku prestavimo setvenicena svetel prostor in malo manj toplo mesto. V tej fazi igra glavno vlogo svetloba, temperatura pa mora biti nižja kot prej, približno od 18 do 20 °C.
- Redno vzdržujemo vlažno prst.
- Takoj ko se klični listi sejančkov postavijo v vodoraven položaj, pikiramo. Previdno presadimo vsako rastlinico v svoj lonček, globoko vse do kličnih listov. Tako se bodo po steblu razvile dodatne korenine in koreninski sistem bo zato močnejši. Lončki naj bodo premera 10 ali več centimetrov. S presajanjem - pikiranjem spodbudimo razvoj koreninskega sistema.
- Z vsakim na novo razvitim listom naj bo temperatura nižja za dve stopinji. Ker je težko po stanovanju iskati primerne prostore in sadike prenašati, si pomagamo z delnim odpiranjem oken in rednim zračenjem.
- Ko se razvijejo trije listi, je lahko temperatura prostora okoli 17° C, še večja sadika pa bo zadovoljna s 15° C.
- Aprila, ko se ozračje ogreje na 18° C, sadike podnevi prenesemo na prosto. Mesto naj bo zavetno in ne na močnem soncu. Ponoči jih umaknemo na toplo. Pravimo, da sadike utrjujemo.
- Redno zalivamo, da se prst ne presuši.

!!galerija!!

Zakaj je tako pomembno, da sejemo papriko in paradižnik ob pravem času? 

Zaradi prezgodnje setve – paprike januarja, paradižnika februarja – so sadike godne za presajanje cel mesec prezgodaj. Vemo, da je optimalni čas presajanja teh razvajenk, ki prihajajo iz toplih krajev, šele v sredini maja. Takrat se ne ozračje in tla dovolj ogrejejo za to skupino zelenjadnic. Tudi dnevno-nočna nihanja temperatur niso več tako izrazita. Če so sadike primerne za presajanje, zunanje razmere pa še vedno neugodne, smo jih primorani hraniti še nekaj časa v notranjih prostorih. Počasi jim zmanjkuje hrane, lončki postajajo premajhni, ob vsem tem pa so prostori pretopli in premalo svetli (četudi je to okenska polica, je v tej fazi rasti svetlobe premalo). Poganjki postajajo vedno bolj izdolženi, saj iščejo svetlobo. Stres povzroči tudi oblikovanje cvetov. Izdolžene in kilave sadike pa so vzrok za mnoge težave, ki jih imamo kasneje.

Letos so razmere glede mokrote tal veliko boljše kot lani. Vendar so tla vseeno mrzla.

Tudi grah posejem v lončke

Zaradi dokaj neugodnih spomladanskih razmer – v mislih imam predvsem premokra tla, neprimerna za delo – že nekaj let sejem tudi grah v lončke. V mokrih in hkrati tudi mrzlih tleh seme potrebuje veliko časa, da vzklije, zato se večkrat zgodi, da prej segnije. Tudi miši ga naravnost obožujejo.

Letos so razmere glede mokrote tal veliko boljše kot lani. Vendar so tla vseeno mrzla. Ker pa grah bolje uspeva v obdobju kratkega dne in ne prenese poletne vročine, ga je treba posejati najkasneje konec aprila. Za zgodnji pridelek ga sejem že v začetku marca v lončke, ne glede na to, kakšne so razmere na prostem. Mlade rastlinice imam tako bolj pod kontrolo.

V vsak lonček premera 10 cm posejem 5 do 7 semen. Do kaljenja imam lončke v notranjih prostorih, na toplem. Letos sem grah posejala prejšnji teden, 1. marca, na dan, ugoden za plod. Ko bodo rastlinice vzklile, bom lončke čez dan postavila na prosto, v delno senco. Pred mrakom jih bom prenesla nazaj v hišo.

Naslednjo setev bom opravila 10. marca, na dan, ugoden za plod. Setev bom ponovila še enkrat konec marca in dvakrat aprila, vedno bom posejala manjše količine. Marca posejan grah bom pobirala maja, aprila posejanega pa junija. Tako bo pridelek enakomerno razporejen na daljše obdobje.

Ko bodo sadike velike približno 15 cm, jih bom presadila na prosto. Presajam s celo koreninsko grudo, po pet do sedem sadik, ki rastejo skupaj v enem lončku. Med skupinami sadik pustim 20 cm presledka. Sama najraje postavim oporo takoj po presajanju.

Česen je prva vrtnina, ki jo sadimo na prosto takoj, ko je prst primerna za obdelavo (ni premokra).

Čas za česen

Česen je prva vrtnina, ki jo sadimo na prosto takoj, ko je prst primerna za obdelavo (ni premokra). Posadimo ga do aprila, kasneje bo prepozno, saj dobro raste in razvija koreninski del le v kratkem dnevu. Če ga bomo sadili prepozno, ne bo razvil debelih strokov, tudi težko jih bomo ločili med seboj.

Česen sadimo na grede, ki niso bile pognojene s hlevskim gnojem vsaj tri leta. Tudi komposta ne dodajamo veliko.

Stroke razdelimo tik pred sajenjem. Če bi to naredili prej, bi česen razvijal samo zgornji del, čebula pa bi ostala majhna.

Debele zunanje stroke posadimo narazen od 6 do 8 cm. Iz njih se bodo razvile velike čebule z mnogimi debelimi stroki. Drobne stroke posadimo na svoje mesto, malo bolj skupaj, in česen poberemo, preden dozori, kot mlad česen. Porabimo lahko vso rastlino.

Sadimo 7 cm globoko. Pazimo, da stroke pri sajenju postavimo pravilno – s širšim delom navzdol.

Zraven, ko bo čas, posejemo redkvico ali posadimo solato. Dobri sosedje so še artičoka, čebula, jagode, jajčevec, korenček, kumare, paprika, paradižnik, peteršilj, rabarbara, rdeča pesa, sladki komarček, zelena. Pazimo, da v bližini česna ne rastejo stročnice, torej grah, fižol, bob, soja, čičerka, dolga vigna ter brokoli, hren, kitajski kapus, kolerabica, ohrovt, por, špargelj in zelje.

Prenova mojega vrta se je končno začela. Foto:

Ja, bili so narejeni prvi koraki k preureditvi vrta. Žal smo zaradi sosedov morali skrajšati vrbe. Tolaži me misel, da se bodo hitro spet obrasle. Debla sem porabila za utrditev brežine, oziroma podaljšek terase, s katere bo pogled na vrt, veje in vejice pa bom porabila za opore. Zravnali smo tudi teren, prej je bil namreč nagnjen proti vrbam. Presadili smo grmovnice, ki so prej zastirale pogled in po terenu nasuli na vrtnariji narejen kompost. Sedaj me čaka oblikovanje gred, sajenje jagodičevja, okrasnih zelnatih trajnic in seveda zelenjave in dišavnic. Se neizmerno veselim in vas bom še naprej obveščala, kako napredujem.