Setveni koledar

Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Razno

Kolumna Jerneje Jošar: Zdaj poskrbimo za jesensko-zimsko bero

Avtorica več priročnikov o vrtnarjenju, ki v tedenski kolumni z vami deli svoj osebni odnos do vrtnarjenja in rastlin, kot jih doživlja na svojem ekovrtičku, pa tudi na tradiciji in stroki utemeljena spoznanja.
Jerneja Jošar
12. 6. 2018 | 12:39
22. 10. 2024 | 03:16
6:38

Cvetoče enoletnice med zelenjavo

Cvetje na vrtu ni samo za dekoracijo, ampak je tudi koristno. Vemo, da je zelenjava več ali manj v zelenih odtenkih, cvetje pa prinese v vrt barve, ki privabljajo opraševalce in naravne sovražnike škodljivcev. Veliko enoletnih cvetlic se na mojem vrtu zaseje samih. Med njimi je tudi ognjič, nekaj pa jih vsako pomlad še posejem v lončke in junija presadim na grede. Te dni so prostor na gredah našle kapucinke, črnika, zajčki, cinije, astre, sončnice, kozmeje. Sedaj so gredice popolne!

Ko se grede začnejo prazniti

Grah, tako zrnati, kot sladkorni je svoje poslanstvo na mojem vrtu zaključil. Pobrala sem še zadnje stroke. Ravno toliko ga pridelam na svojem majhnem vrtu, da ga imam za sproti. Po ozimico pa se bom spet zatekla k mami. Naravnost obožujem juhe iz spomladanske zelenjave, v katerih igra glavno vlogo ravno grah. In kako okusna in osvežujoča je gosta kremna juha iz mladega graha!

Rastlin graha nikoli ne populim, ampak odrežem tik nad tlemi. Nadzemni del odložim na kompost, korenine, ki so polne dušikovih gomoljčkov, pa pustim v zemlji. Tako bo dušik na voljo tudi naknadnim posevkom, ki sledijo grahu.

Pobrala sem tudi redkvico, ki še malo pa bi zbežala v cvet, spomladansko solato, mlado čebulo, nadzemno kolerabico. Seme motovilca je dozorelo, tako da sem ga lahko pobrala, shranila v papirnate vrečke in počistila gredo. Prostor so zasedle nove vrtnine.

Pozne kapusnice, radič in endivija

Izpraznjene gredice sem hitro zapolnila z novim posevkom. Junija pride na vrsto presajanje sadik poznih sort kapusnic, setev jesenskih in zimskih sort radičev, jesenske endivije, podzemne kolerabe, sladkega komarčka.

Minuli teden sem na gredico, na kateri je rasel grah, posadila pozno sorto cvetače z imenom kaleidoscope. Seme sem kupila v tujini in ga posejala konec aprila v lončke. Komaj čakam, da vidim rezultate. Upam, da me ne bo razočarala. Med cvetačo sem posadila poletno sorto solate till, ki je odporna na visoke temperature in sušo in ne uhaja v cvet, ter nekaj sadik stebelne zelene. Ta bo odganjala kapusovega belina. Na robu gredice se je našel prostor za dve sadiki brstičnega ohrovta sorte petit posy, ki je malo drugačna od običajnega, saj so brstiči ljubko razprti, zaradi česar so čudovitega videza, tako na vrtu kot v pripravljenih jedeh. Tisti »običajen« brstični ohrovt bom presajala na gredo ta teden, v soboto, ko je dan za ugoden list, sledile pa mu bodo še pozne sorte zelja ter listnati ohrovt, tako kodrolistni kot navaden. Brokoli bom presajala dan prej, v petek, ko je dan ugoden za cvet.


Visoka greda številka dve in še nekaj dodatnih loncev

Te dni je končno prišla na vrsto tudi druga visoka greda. S prve sem že pobrala nadzemno kolerabico in solato ter ju nadomestila z dvema sadikama paradižnika in eno sadiko bučke. Sorti paradižnika tumbling tom yellow in gelbe johannisberre, z rumenimi, kot češnje velikimi sladkimi plodovi, imata povešavo rast, tako da se bodo rastline prevesile čez rob grede in prostor bo zaradi tega še bolj izkoriščen. Redno pobiram tudi zunanje liste blitve in stebelne zelene, ki se bujno razraščata in gredi dajeta tudi zelo privlačen videz.

V drugi gredi pa sem namenila prostor spet malo drugačni družbi. Družbi vrtnin, ki se med seboj odlično razumejo. Skupaj bodo rasli zelje sorte deadon, ki oblikuje čudovite čvrste glave zelene barve, ki se preliva v vijoličasto. Koničasto belo zelje sorte fildekraut, koničasto rdeče zelje kalibos improved, kumare tipa kristalno jabolko, ki sem jih odkrila pred nekaj leti in od takrat me vsako poletje znova navdušijo, nizek fižol sorte prepeličar tomačevski, ki ga uživamo kot stročje ali zrnje. Veliki ploščati zeleni stroki z vijoličastimi prižami so tako masleni, da se kar topijo v ustih. Zato nikoli ne zmorem počakati, da oblikuje zrnje, ki je sicer prav tako zelo okusno. Za piko na i sem posadila še nekaj kapucink, ki se bodo prevesile čez rob grede in cinije, ki se bodo dvigovale nad glavami zelja ter še dodatno barvno popestrile videz grede. In ker se bučk nikoli ne naveličam, sem v velik lonec posadila še bučko sorte baseball, z okroglimi temno zelenimi plodovi, ki jih krasijo svetle priže. Paradižnik kremser perle, ki se ponaša s čokato rastjo in srednje velikimi nadvse okusnimi plodovi, je idealen za lonce. In tudi pri meni jih bo kar nekaj raslo v loncih, za okras na vrtnariji in za sladkanje.

Naslednji teden sledi še presajanje nekaj novih sort jajčevcev. Še vedno ni prepozno!

Bezgovo listje smrdi polžem, zato ga redno dodajam med zastirko.

Vročina in vlaga

Še nekaj preventivnih ukrepov je sledilo v teh dneh, saj je vreme idealno za razvoj bolezni. Vse zelenjadnice sem poškropila s pripravkom iz alg, da se lepo okrepijo in bodo zato manj dovzetne za bolezni. Kapusnice in plodovke sem zalila z doma pripravljenim gnojilom iz kopriv in gabeza. Med zastirko sem položila liste črnega bezga, ki smrdijo polžem. Paradižnikom odstranila zalistnike, da rastline ne bodo prebujne in bo zrak lepo krožil, tudi listi se bodo prej osušili. Sedaj boste rekli, kaj pa zalivanje in pletje? Nič! Zalivanje le tam, kjer sem ravnokar nekaj na novo posejala ali posadila. V zahvalo zastirki.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine