Kolumna Mateje Tamše: Kaj sploh lahko zgradimo na parceli

Vsaka občina, vsako območje v Sloveniji ima namreč svoja pravila okoljske ureditve, ki se jih moraš bolj ali manj držati pri postavljanju hiše svojih sanj. To izveš v lokacijski informaciji, ki jo za svojo parcelo naročiš na občini, v kateri leži. Prav tako je ta dokument prvi, za katerega te vpraša vsak ponudnik montažnih hiš.

Raje postopajte malo bolj premišljeno kot midva, in preden dokončno izberete parcelo, lokacijsko informacijo le dobro preglejte.  

Iskreno? Jaz pojma nisem imela, da to sploh obstaja, dokler me niso z vseh koncev začeli spraševati zanjo. Tako sva imela konec koncev srečo v nevednosti, da za gradnjo na naši parceli niso veljale kakšne posebne omejitve, ki bi vplivale na najine želje – lahko se pa to tudi zgodi! Tako da raje postopajte malo bolj premišljeno kot midva, in preden dokončno izberete parcelo, lokacijsko informacijo le dobro preglejte.  

Morda ne dopušča gradnje hiš z ravno streho, zahteva poseben tip oken, usmeritev slemena, naklon strehe … Možnosti je res nešteto. Naju je zmotila le določba, da so za streho predpisani strešniki tipa bobrovec, ki je oranžne barve. Ampak! Tu se zgodba še ne konča. Nekatere občine dopuščajo določena odstopanja – predvsem v smeri tistih sprememb, ki so že uveljavljene v neposredni okolici parcele, kjer gradite. Lahko se zgodi, da v primeru, da ima sosed že črno streho, tudi vam občina da soglasje za črno streho, kljub temu da to ni skladno z lokacijsko informacijo. To izveste uradno šele v fazi pridobivanja soglasij pred vlogo za gradbeno dovoljenje, po tem ko imate načrte za hišo že dokončane. Lahko pa se prej na občini pozanimate, kako je s tem. Tako da – slovenski sistem je po mojem mnenju, kar se prostorskih načrtov in gradnje tiče, mini loterija. Pa da vas potolažim – pri nas je temna streha šla skozi, kljub temu da v lokacijski informaciji ni predvidena. Ampak, ali bo šla skozi ali ne, pa nisva vedela do same izdaje soglasja občine.

Da vas potolažim – pri nas je temna streha šla skozi, kljub temu da v lokacijski informaciji ni predvidena.

Poleg tega je zelo pomembna informacija, ki je nikar ne spreglejte, komunalna opremljenost parcele. In pazite, to ne pomeni, da na parceli že stoji vodni hidrant in čez poteka telekomunikacijski kabel. Komunalna opremljenost pomeni: urejen dovoz, jašek z ventilom za priklop na vodo, elektro omarica, kanalizacija (ali možnost alternativ) in omarica za priklop na telekomunikacije. V primeru, da ni, je treba urediti poti (in še prej tudi vse služnosti!) do priključnih mest, kar lahko v slovenskem lokalnem okolju prinaša svojevrstne zaplete. Morate kabel za elektriko speljati čez tri parcele treh različnih sosedov? Mogoče je bolje, da preverite že vnaprej, ali vam bodo lastniki parcel dali služnost brez težav. 

Načrtovanje priključkov in same gradnje, skladne z občinskim prostorskim načrtom, je marsikdaj spregledan. Vsaj midva, iskreno, v praksi nanj nisva bila pripravljena.

Najina parcela še ni bila komunalno opremljena, kar je v praksi pomenilo kar nekaj služnostnih pogodb, izkope, izvedbo napeljav, stroške izdelave jaškov, omaric, ki hitro nanesejo tudi več kot 5000 evrov. Kot sem že omenila, je voda že na parceli, tako da je bilo treba v praksi samo izkopati jašek za vodo ter namestiti ventil. Poleg tega je bilo treba napeljati elektriko s sosednje parcele, postaviti elektro omarico, ter se priključiti v elektro omrežje, kar se izvaja še sedaj, drugi mesec po začetku postavljanja naše montažne hiše, in je saga sama zase. O priklapljanju na elektriko bi lahko najbrž napisala tri kolumne, pa ne bi zajela vsega. Na kanalizacijo smo se priključili na sosednji parceli, preko katere gre javna kanalizacija. Telekomunikacijski kabel bo prišel na vrsto šele potem, ko bo hiša že dokončana (argument ponudnika je, da trenutno nimajo računa, kamor bi lahko knjižili stroške kablov), so pa cevi do omarice čez sosednjo parcelo že napeljane.

Se mi zdi, da je ta del – načrtovanje priključkov in same gradnje, skladne z občinskim prostorskim načrtom, marsikdaj spregledan. Vsaj midva, iskreno, v praksi nanj nisva bila pripravljena. Sva se pa prebila skozi korak za korakom, z enim sestankom za služnost, drugim sestankom za služnost, obiski pri notarju, izkopom enega jarka, pa drugega jarka, pa vse do konca. Ko se je pojavil problem, sva se ga pač lotila in ga uspešno rešila. Po mojem mnenju je za tiste graditelje, ki se srečujemo s tem prvič v življenju, enostavno nemogoče vnaprej predvideti vse težave. Zato pa imamo take kolumne, da nam pri tem vsaj malo pomagajo, kajne?

O AVTORICI
Mateja Tamše je diplomirana pravnica, sicer pa profesionalna fotografinja in mama. V virtualnem svetu jo srečate pod vzdevkom Mami na kvadrat in pol, saj občasno piše tudi svoj blog.

V prihodnjih mesecih bo v kolumnah z nami delila izkušnje z gradnjo montažne hiše in selitvijo v nov kraj, kar bo za petčlansko družino velika prelomnica.