Kolumna Mateje Tamše: Najprej toplotna črpalka, kasneje še sončna elektrarna - TOREK

Po hitrih preračunih bi morali biti pričakovani stroški ogrevanja za celo leto proti starim (in slabo izoliranim hišam, v katerih smo bivali do sedaj), skoraj zanemarljivi.

Ker sva se že pred začetkom montaže hiše odločila, da jo nadgradimo v popolnoma pasivno hišo ter zaradi tega dodatno investirala v izolacijo pri ovoju hiše, najin izbrani proizvajalec hiš pa tako ali tako stremi k samooskrbnosti postavljenih hiš, odločitev niti ni bila težka. Kljub temu, da je v našem kraju možnost priklopa na toplovod, (to je bila nekoč cenovno zelo ugodna opcija, zdaj pa niti ni več), sva se odločila za ogrevanje na toplotno črpalko voda-zrak ter talno gretje. Sistem ogrevanja bomo dopolnili tudi s sončno elektrarno na strehi ter tako v času osončenosti hiše poskrbeli za to, da bo le-ta popolnoma samooskrbna. Na ta način upava, da bova, ob sicer visoki začetni investiciji, dolgoročno kar precej prihranila ter prispevala tudi k ohranjanju okolja.

PREBERITE ŠE: KOLUMNA ANDREJA JAGRA: IZBIRA IN PRIKLOP OGREVALNEGA SISTEMA

Malo sem raziskala tudi, kakšen je pričakovan strošek ogrevanja za celo leto in po hitrih preračunih bi morali biti ti stroški proti starim (in slabo izoliranim hišam, v katerih smo bivali do sedaj), skoraj zanemarljivi. Kakšni bodo zares, vam pa javim proti koncu leta. 

Naša izbrana toplotna črpalka ima integriran bojler za sanitarno vodo v kapaciteti 188 L, ponuja možnost pasivnega hlajenja in povezavo in upravljanje preko wifi – tako preko telefona kot računalnika. Notranja enota je v velikosti malo večjega hladilnika in se lahko postavi v praktično kateri koli tehnični/servisni prostor v hiši. V enem oglasu sem jo videla tudi v kuhinji – tako da to je opcija, čeprav bi se jaz osebno vseeno poskusila taki možnosti izogniti, če se le da. Hkrati je zunanja enota po specifikacijah izjemno tiha, pri treh metrih oddaljenosti je glasnost zunanje enote primerljiva s šelestenjem listja (28 db), kar se meni zdi ena bistvenih značilnosti – želim si namreč, da naše okolje kar najmanj onesnažujemo tudi s hrupom.

Tega časa se spomnim kot enega od najbolj 'dolgočasnih' delov postavljanja montažne hiše.

Gradnjo hiše smo v prejšnjih kolumnah končali pri vlivanju estriha in priklapljanju hiše na elektriko. Kot sem že omenila, smo elektriko uspeli zagotoviti pravočasno – tisti teden, ko smo imeli načrtovano tudi montažo in zagon toplotne črpalke. V vmesnem času je prišel tudi naš gradbinec – isti, ki je delal tudi temeljno ploščo, ter pripravil še betonske temelje za zunanjo enoto toplotne črpalke.

Pri našem ponudniku montažne hiše gre časovnica praviloma tako, da po tem, ko je estrih dovolj suh, pride keramičar, položi ploščice samo na tisto mesto, na katerem stoji notranja enota toplotne črpalke – pri nas je to v tehničnem prostoru. Nato pripeljejo toplotno črpalko ter montirajo notranjo in zunanjo enoto. Marca je končno prišel dan, ko smo končno zagnali toplotno črpalko ter začeli s protokolom sušenja estriha. To pomeni, da se na toplotni črpalki zažene poseben program, ki je nastavljen tako, da se voda v ceveh talnega gretja postopoma vsak dan zviša za 5 stopinj – od 25 do 45, nato se ohrani temperaturo na 45 stopinjah približno teden dni, nato pa se temperatura vode v ceveh spet postopoma zniža. Zadnji teden se naredi še en tak, hitrejši dvig in spust temperature vode v ceveh. To je trajalo še nadaljnje štiri tedne. Namen protokola je, da se estrih posuši do konca, hkrati pa se pokažejo tudi morebitne napetosti v estrihu in v primeru napetosti - pokanja poči samo estrih, ne pa tudi morebiti nanj že položena talna obloga. Pri nas težav - razpok v estrihu ni bilo.

Tega časa se spomnim kot enega od najbolj 'dolgočasnih' delov postavljanja montažne hiše – pač res dolgo ni bilo kar nobenega napredka, ker tega dela enostavno ne moreš preskočiti (z uporabo istih materialov). Ves čas smo hodili gledat, kaj se dogaja, spremljali temperaturo v hiši. Vmes so nam namontirali še senčila, to pa je bil pravzaprav vrhunec dogajanja tistih nekaj mesecev.

Potem … No, potem pa se je spet začelo zelo na hitro na hiši dogajati ogromno stvari. O tem pa več prihodnjič.

O AVTORICI
Mateja Tamše je diplomirana pravnica, sicer pa profesionalna fotografinja in mama. V virtualnem svetu jo srečate pod vzdevkom Mami na kvadrat in pol, saj občasno piše tudi svoj blog.

V prihodnjih mesecih bo v kolumnah z nami delila izkušnje z gradnjo montažne hiše in selitvijo v nov kraj, kar bo za petčlansko družino velika prelomnica.