Kolumna Mateje Tamše: Od podpisa pogodbe z izvajalcem do pridobitve gradbenega dovoljenja

Preden podpišeš pogodbo za izvedbo montažne hiše na ključ, se dogovoriš za okvirni videz hiše, v ponudbi, ki je poleg pogodbe, so navedene specifikacije vseh materialov, ki so uporabljeni na hiši, poleg tega pa tudi znamke in specifikacije za npr. toplotno črpalko, rekuperacijo, sončno elektrarno ipd. V ponudbi je določeno, med katerimi stvarmi lahko izbiraš v tej pogodbeni ceni in kaj je izven nje – kar je treba torej doplačati. Ob podpisu pogodbe so nam pri izvajalcu dali tudi imena salonov, s katerimi sodelujejo, ter nas napotili tja, da si pogledamo, med katerimi materiali, navedenimi v ponudbi, lahko izbiramo ali pa jih nadgradimo in jih moramo potemtakem izbrati iz ponudbe, ki je na trgu. 

Super je, da imaš nekoga, na katerega se lahko na tej točki zaneseš, ki pozna standarde za velikosti omar, razdalje med elementi ter vse to uskladi s tvojim življenjskim slogom.

Nemudoma po podpisu pogodbe smo z arhitektom izvajalca usklajevali tlorise, dodelovali načrt električne napeljave in s tem povezan načrt osvetlitve hiše ter usklajevali načrt strojnih inštalacij, da je bila čim prej pripravljena dokumentacija, na podlagi katere se zbirajo soglasja pred oddajo vloge za gradbeno dovoljenje. Na tej točki menim, je zelo smiselno imeti tudi svojega arhitekta/oblikovalca notranje opreme. Pri izvajalcih so sicer za to popolnoma usposobljeni, vseeno pa morate imeti v mislih, da delajo več hiš naenkrat in se vam ne posvetijo povsem individualno, kot se vam lahko vaš arhitekt, ki pozna vaše želje, potrebe, še posebej pa vaš življenjski slog, ter tlorise čim bolj prilagodi njemu. Mi smo v ta del vključili arhitekta, ki je hkrati tudi naš družinski prijatelj. Poleg tega, da se nama ni bilo treba odločati o čisto običajnih stvareh, pri katerih je on povedal, katera odločitev je najbolj smiselna, nama je prihranil tudi mnogo 'tistih' odločitev, kjer sem jaz imela eno mnenje, mož pa drugega, pa je potem na koncu obveljala njegova – kot kompromis.

Na tej točki je treba čim bolj podrobno doreči praktično vse – kakšna bo razporeditev sanitarne keramike v kopalnici, elementov v kuhinji, kako bo razporejeno pohištvo v hiši ter glede na to položaj luči, stikal, vtičnic. Če si predstavljate – je za projekt, ki ga vidiš samo na papirju in pojma nimaš, kako bo videti v praksi, to kar zahtevno. Zato je res super, da imaš nekoga, na katerega se lahko na tej točki zaneseš, ki pozna standarde za velikosti omar, razdalje med elementi ter vse to uskladi s tvojim življenjskim slogom.

Naslednja faza je bila sestanek za projektiranje, ki je bil pri nas decembra 2020, tik pred božičem. Sestanek traja praktično ves delovni dan in na njem se doreče vse, o čemer sem pisala zgoraj (na kar je dobro biti vnaprej pripravljen). Poleg tega pa še: barva in tip kljuk na oknih, vratih, tip in nasadila žaluzij, barve strešnikov, fasade, okenskih okvirjev, tip okenskih polic na notranji in zunanji strani, barva podzidka … Boš imel vodni filter ali ne, kakšna bo ograja na stopnišču … V glavnem, naštevala sem stvari zelo raztreseno, a jih je toliko, da sem težko res dosledna. Za to bi morala iti prav po seznamu, ki ima kar nekaj strani. Na tem sestanku sprejmeš ogromno odločitev, za katere je smiselno, da imajo rdečo nit, rep in glavo, zato je pomoč nekoga, ki se na to malo bolj spozna, skoraj nujna.

Na tem sestanku greš tudi skozi elektro in strojne inštalacije, kjer je skoraj vedno treba rešiti oz. sprejeti kompromis za kakšen praktični problem. Pri nas je bilo treba recimo obrniti WC in bide, saj v nasprotnem primeru ne bi bilo prostora za oddušnik pri WC-ju. Težave smo imeli pri določitvi lokacije omarice za talno gretje, ki je na koncu recimo pristala v spalnici za omaro.

Na podlagi tega sestanka izvajalec naredi končne načrte, na podlagi katerih se potem zbirajo soglasja za gradnjo hiše. Kmalu po projektantskem sestanku dobiš v končno potrditev načrt arhitekture, elektro in strojnih inštalacij. Pri našem izvajalcu je vse uredil njihov projektantski biro, ki nas je tudi sproti obveščal o pridobljenih soglasjih – Elektra, komunale, Telekoma, občine, ipd. Pri nas je vse skupaj malo zavleklo soglasje ARSO, ker leži parcela ob rečici in je zato potrebno tudi to. 

Načeloma naj bi o popolni vlogi odločili v enem mesecu, vendar v praksi žal ni tako. Štiri mesece od vložitve vloge smo končno pridobili gradbeno dovoljenje.

V času pred vložitvijo vloge za gradbeno dovoljenje je treba urediti morebitne služnosti čez sosednje parcele, če ta še ni komunalno urejena. Pri nas je to pomenilo obisk notarja za ureditev služnosti za komunalo in Elektro. Pogodbe pripravijo podjetja sama (npr. za Elektro) ali projektanti (za komunalo), v tvoji domeni je, da se s sosedom dogovoriš za soglasje, urediš podpis pri notarju in nato zadevo vknjižiš v zemljiško knjigo – in to še pravočasno. Poleg tega smo dodatno morali narediti (in plačati) še načrt, kako bo napeljana elektrika s sosednje parcele. Soglasja smo zbirali od januarja do konca marca 2021, ko so potem končno oddali vlogo za gradbeno dovoljenje na upravno enoto. Po tem, ko nam je občina izdala soglasje, smo prejeli še odločbo za plačilo komunalnega prispevka. Ko smo to urejali mi, brez plačanega komunalnega prispevka vloga za gradbeno dovoljenje namreč ni bila popolna.

Pa da ne pozabim – ob pridobitvi odločbe je treba plačati še takso, ki je pri nas znašala celih 380 evrov! Jaz sem bila kar malo šokirana.

Čas od vložitve do pridobitve gradbenega dovoljenja se razlikuje od upravne enote do upravne enote. Načeloma naj bi o popolni vlogi odločili v enem mesecu, vendar v praksi žal ni tako. Pri nas je trajalo približno tri mesece, preden je referentka vlogo obravnavala, nato pa je ugotovila, da moramo, ker imamo na parceli vknjiženih še nekaj služnosti, ki so ostale od delitve parcele dalje in nimajo več praktičnega smisla, dobiti še ta soglasja. Ko smo to uredili, smo štiri mesece od vložitve vloge končno pridobili gradbeno dovoljenje – to je bilo julija 2021, ki je dober teden kasneje postalo pravnomočno. Pa da ne pozabim – ob pridobitvi odločbe je treba plačati še takso, ki je pri nas znašala celih 380 evrov! Jaz sem bila kar malo šokirana. Ne spreglejte možnosti, da se vam taksa oprosti, če ste mlada družina! Mi žal nismo več.

Končno smo bili pripravljeni na to, da zasadimo prvo lopato. In hitro so se pojavile nove težave, ki jih je bilo treba rešiti. Več o tem pa v prihodni kolumni.

O AVTORICI
Mateja Tamše je diplomirana pravnica, sicer pa profesionalna fotografinja in mama. V virtualnem svetu jo srečate pod vzdevkom Mami na kvadrat in pol, saj občasno piše tudi svoj blog.

V prihodnjih mesecih bo v kolumnah z nami delila izkušnje z gradnjo montažne hiše in selitvijo v nov kraj, kar bo za petčlansko družino velika prelomnica.