Vlaga v kuhinji
Pozdravljeni!
Na vas se obračam v zvezi z vlago v stanovanju, predvsem v kuhinji, kjer se kljub rednemu zračenju in namestitvi nove kuhinjske nape na oknu nabira kondenz.
Stanujem v visokem pritličju starejše večstanovanjske hiše, ki je bila pravkar dodatno izolirana, dokončati je potrebno le še hidroizolacijo temeljev. Okna so plastična, stara približno 10 let, pod menoj je klet oz. kurilnica, v prostoru pa so nameščeni tudi odstranjevalci vlage s tabletami. Po namestitvi nove kuhinjske nape sem pričakoval, da se bodo zadeve uredile, vendar žal ni bilo tako. Ob tem naj omenim, da stanovanja še ne ogrevamo, saj temperatura v njem še ni padla pod 20 stopinj. Skrbi me, kaj bo pozimi, ko bo temperaturna razlika med zunanjo in notranjo temperaturo bistveno večja. Bi težavo lahko rešil z vgraditvijo klasičnega lokalnega sistema prezračevanja z rozeto za dovod zraka in ventilatorjem ali predlagate kako drugo možnost? Še enkrat naj poudarim, da zračimo zagotovo dovolj.
Hvala za pomoč in lep pozdrav!
Aleš iz Ljubljane
Kondenzat na steklih oz. poljudneje rečeno rošenje stekel je pri sodobnih oknih posledica prevelike vsebnosti vlage v notranjem zraku ali prenizke površinske temperature notranje šipe. Lahko pa tudi obojega hkrati. Natančnejši odgovor bi bil možen, če bi poznali relativno vlažnost zraka v prostoru. Glede na starost oken, ki jo omenjate, toplotna prehodnost zasteklitve z največjo verjetnostjo ustreza tudi sedaj veljavnemu predpisu.
Delujoča kuhinjska napa gotovo zelo pozitivno vpliva na zniževanje relativne vlažnosti zraka, seveda pa mora biti poskrbljeno za dovod svežega zunanjega zraka v prostor. Če v kuhinjo potegnemo zrak iz drugih bivalnih prostorov, to ne bo kaj dosti pomagalo. Kot navajate, prostor prezračujete redno, kar je nujen pogoj za vzdrževanje primerne mikroklime v prostoru.
Po dodatni izolaciji stavbe se toplotni tok preusmeri proti elementom, ki imajo manjši toplotni upor. V tem primeru so to okna oz. okenska zasteklitev. Ob pravilni izvedbi se tudi zmanjša nekontrolirana izmenjava zraka skozi režo med oknom in konstrukcijo - ovoj je bolj zrakotesen. Očitno je površinska temperatura notranje šipe zdaj taka, da na njej vodna para, ki jo vsebuje notranji zrak, že kondenzira. To pomeni, da je njena temperatura pod temperaturo rosišča. Površinska temperatura bi se morala dvigniti, ko boste začeli z ogrevanjem. Sama razlika med zunanjo in notranjo temperaturo tu nima nujno odločilnega pomena.
Vsekakor pa je priporočljivo v prostor namestiti vlagomer in redno spremljati dogajanje. Občutek glede tega, ali prezračujemo zadosti ali ne, nas namreč pogosto vara, zlasti v prehodnih obdobjih. Relativna vlažnost notranjega zraka naj ob običajni temperaturi zraka pozimi ne preseže vrednosti 55-60 % za daljši čas. Pri povišanih vrednostih je treba prostor čim prej prezračiti.
Najprej bi torej priporočili spremljanje mikroklimatskih razmer (temperature in vlažnosti zraka) v prostoru in ustrezno reagiranje s prezračevanjem in izdatnejšim ogrevanjem, če bi se te pretežno zadrževale že v kritičnem območju. Vedno namreč najprej iščemo rešitve v smeri odkrivanja in odstranitve vzroka za povečano vlažnost, šele potem rešitve, s pomočjo katerih želimo dejansko (slabo) stanje sproti popravljati.
Lokalno prezračevanje je lahko rešitev, če nikakor ne bi mogli odkriti in odstraniti vzrokov. Priporočljiva je izvedba z vračanjem toplote zavrženega zraka (rekuperacijo), saj s tem ugodno vplivamo tako na kakovost zraka kot na stroške ogrevanja. Tu je treba opozoriti, da taka izvedba pomeni tudi izdelavo vstopnih in izstopnih odprtin na fasadi. Seveda je možna tudi varianta brez rekuperacije, vendar pa se vam bodo zvišali stroški za ogrevanje, tudi bivalno ugodje bo nekoliko slabše. V vsakem primeru pa mora o tehničnih podrobnostih presoditi strokovnjak, ker je veliko parametrov, ki jih moramo pri izbiri sistema upoštevati.
Miha Tomšič, Gradbeni inštitut ZRMK
Vgradnjo lokalnega prezračevanja bi ohranil kot zadnjo možnost. Pred tem pa bi skušal težavo omiliti ali odstraniti z drugimi ukrepi. Ena možnost je napa, skozi katero lahko že sedaj odvajate vse viške vlage. Če je možno, vgradite higrosenzibilno stikalo, ki bo ob višji vlažnosti v zraku samodejno pognalo ventilator v napi. Tudi razvlaževalec je lahko dobra rešitev. V tem primeru predlagam, da manj učinkovite sisteme s tabletami nadomestite z električnim razvlaževalcem.
Pogosto lahko pretiravanje z zračenjem naredi več škode kot koristi. Velja pravilo, da se vsak dan – najmanj vso ogrevalno sezono - prezrači celotno etažo na prepih najmanj 3 x dnevno, vedno za največ dve do štiri minute. Med posameznim zračenjem so vsa okna zaprta, »kipanje« oken je "prepovedano".
Pred vsemi nadaljnjimi koraki pa priporočam vzpostavitev merjenja relativne vlažnosti s higrometrom. Pri tem je pomembno, kako visoka je temperatura zraka (običajno 22 stopinj C), kje se meri (priporočam na tleh in pod stropom) ter dodatno še meritev v referenčnem prostoru (recimo hodnik). Pomembna je tudi natančnost higrometra. Navedene meritve se pišejo v tabelo. Že po enem tednu bo moč razbrati zakonitost razlik.
Več o razvlaževalcih v članku:
http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Sanacija_Po_Poplavah_Februar_2014.pdf
Bojan Žnidaršič, urednik NEP Slovenija
