Vrtičkarji, stopite na stran narave!

Spomnim se, kako sem pred leti stala na avtobusni postaji, in med čakanjem prisluhnila pogovoru dveh možakov, ki sta se srečala na cesti. Aha, dva vrtičkarja, sem ugotovila po nekaj izmenjanih stavkih. Pogovarjala sta se o papriki, kako raste, kako ne raste, kaj je slabo, kaj dobro, in kmalu začela drug drugemu dajati navodila, s čim in kolikokrat je posevke treba škropiti. Trgovskih imen pripravkov si nisem zapomnila, aktivne snovi v njih pa, verjemite mi, niso bile iz preslice ali koprive. Takrat me je ta pogovor dobesedno pretresel. Kaj še zmeraj po vseh teh pisanjih o ekološki pridelavi, o škodljivosti ostankov pesticidov v hrani, vodi in tleh, o uničevanju rodovitne zemlje z umetnimi gnojili in prekopavanjem, nekdo na svoj vrt vnaša toliko strupov?! In to prav vrtičkarji!

Žal je še vedno veliko vrtičkarjev prepričanih, da bodo pridelki brez uporabe pesticidov in umetnih gnojil slabi. To lahko deloma tudi drži, če na vrtu, kjer smo leta in leta dodajali umetna gnojila, tla puščali gola, jih prekopavali ter s tem uničevali živali v tleh, ne bomo spremenili odnosa do zemlje in narave. Zato začnimo ponovno sodelovati z naravo. Začnimo na svoj mali košček zemlje, ki nam ga je ponudila v najem, vnašati njena preizkušena pravila, jo posnemati in jo spoštovati. Torej:

• Ohranjamo tla rodovitna, jih čim manj prekopavamo, ne hodimo po gredah, poskrbimo, da so vedno pokrita z zastirko.
• Gnojimo z organskimi gnojili, s kompostom, hlevskim gnojem iz ekoloških kmetij, tekočimi gnojili iz divje rastočih rastlin ali plevelov, ki jih lahko pripravimo sami.
• Lasten kompostni kup je v ekološkem vrtu obvezen, saj predstavlja zaključen življenjski krog na vrtu in najkvalitetnejše gnojilo za naše rastline.
• Zasaditve načrtujemo. Rastline izbiramo glede na to, kakšne razmere imamo v vrtu in jih glede na to tudi pravilno razporejamo in združujemo.
• Sadimo trpežne in dolgo živeče vrste in sorte, katerim najdemo in omogočimo najboljše rastne razmere.
• Če je le mogoče sejemo in sadimo ekološka semena in sadike.
• Monokultur v ekološkem vrtu ni! Posevke sadimo v pestre združbe. Na eni gredi rastejo skupaj hkrati vsaj tri do štiri vrtnine.
• Kolobarimo, določena vrtnina pride na isto gredo šele čez štiri leta, da se prst ne izčrpa enostransko.
• V vrt vključimo cvetje, okrasno grmičevje, drevje, sadno drevje in jagodičevje.
• Za večjo pestrost rastlin in živali v ekološkem vrtu poskrbimo za vodni element, kupčke kamenja ali manjših skal, skladovnico vej.
• Pripravki za krepitev in varstvo rastlin so na osnovi rastlinskih izvlečkov in jih lahko pripravimo sami iz divjih rastlin, plevelov in zelišč.
• Opore za rastline, potke, ograje in vrtno pohištvo naj bodo iz naravnih materialov.

Principov, jaz jim rečem kar filozofije, ki delujejo na teh naštetih temeljih, je kar nekaj. Od permakulture do biodinamike, pa še kaj bi se našlo. Sama sem ubrala srednjo pot. Od vsakega sem povzela tisto, kar ustreza mojemu načinu življenja, mojim prepričanjem. To je moja filozofija, na mojem vrtu, v mojem življenju.

Zato v teh zimskih dneh posezite po knjigah, ki govorijo o vrtnarjenju, spomladi pa teorijo spremenite v prakso. Prvo leto bo leto preizkušanj, iskanje prave poti, iskanje filozofije, ki bo ustvarjena in pisana na kožo le vam in vašemu vrtu.