Morda pa je bila res potrebna zima z najhlad­nejšim januarjem v zadnjih tridesetih letih, da so se »tihe« pomanjkljivosti toplotnih črpalk – ki jih ponudniki in monterji pozabijo omeniti strankam – na veliko presenečenje uporabnikov razbohotile v obliki ledenih luž.

Med njimi je bila tudi družina naše bralke. »Pošiljam vam fotografije zunanje enote toplotne črpalke, ki nam v tem obdobju mraza in nizkih temperatur povzroča velike težave zaradi poledenitve,« nam je pisala in priložila zelo zgovorne fotografije. Napačno izbrana lokacija in namestitev, bi lahko rekli, ampak po trditvah Novakovih ni tako: »Podstavek smo naredili po navodilih: skopali smo luknjo, globoko 50 cm, in v njej naredili podstavek, visok 30 cm. Voda, ki naj bi odtekala v odprtino, zmrzuje in led jo je že v celoti napolnil.« Po fotografijah sodeč, več kot napolnil, in to kljub temu, da so ga poskušali redno odstranjevati, kar pa je bilo sizifovo delo v takratnih razmerah oziroma temperaturah.

Bralka, ki je na nas naslovila vprašanje, ne živi v podnebno milejšem predelu Slovenije (okolica Medvod), pa vendar: če so od dobavitelja dobili »zeleno luč«, da je toplotna črpalka primerna za njihov dom, in navodila, kako izdelati podstavek, da bo ustrezal zahtevam takšnih zunanjih enot, kaj je šlo potem narobe?

Pravzaprav nič: »Nekajcentimetrska ledena plošča v letošnjem rekordno mrzlem januarju ni kakšen nenavaden pojav, ker so bile temperature najnižje v zadnjih 30 letih. Po podatkih Arsa so bile januarske temperature povprečno za 5 stopinj Celzija nižje kot v preteklih 30 letih,« nas je na realna tla spustil Mario Nikić, produktni vodja pri Gorenju. Po njegovih besedah so namreč v skrajnih zimskih razmerah toplotne črpalke pogosto prisiljene samodejno sprožiti postopek odtaljevanja, zato je količina vode, ki steče v korito, večja, in če korito nima primerne globine in pravilno izvedene drenaže, se lahko led začne dvigovati. S to razlago se strinja tudi Igor Motaln, vodja inženiringa pri podjetju Termo shop, kjer imajo več kot 25-letne izkušnje s toplotnimi črpalkami. »Simptomi stanja nakazujejo na slabo odvajanje vode pri odtaljevanju oziroma neustrezno urejeno drenažo ali podstavek,« je prepričan Motaln. Sogovornika opozarjata tudi na (ne)pravilno delovanje grelnega kabla, ki je lahko že vgrajen v toplotno črpalko ali pa (tudi) dodan. Njegova funkcija je ravno preprečevanje zmrzovanja vode, nabrane pod zunanjo enoto toplotne črpalke – v takšnem izredno hladnem vremenu – dovolj dolgo, da lahko steče v odtok ali drenažo.

Kako analizirati in sanirati zaledenitev

Neustrezen podstavek, napačna drenaža, slabo delovanje (ali nedelovanje) grelnega kabla ali kar vse troje so torej dejavniki, ki so lahko prispevali k stanjem, kot jih opisujejo bralci. Zagotovo pa so k temu najbolj pripomogle dolgotrajne izredno nizke temperature, ki so še potencirale sicer običajen pojav pri toplotnih črpalkah, ko jim ob nizkih temperaturah zaledenijo rebra in takrat samodejno vključijo »odmrzovanje«. Težava je le v tem, da to v ekstremnih situacijah lahko vodi v neprestano odtaljevanje toplotne črpalke in skoraj takojšnje zmrzovanje vode v izkopu pod njo. In če je pojav dolgotrajen, količina vode oziroma ledu sčasoma preseže prostornino izkopa.

Razlog utegne biti tudi neustrezno ravnanje uporabnika: slabo očiščena zunanja enota (listje, sneg, sluz …), izpostavljenost vodi (ali padavinam); slabo izvedeno korito zunanje enote (slabo ali manjkajoče odvodnjavanje) ali celo leden dež, ki zaledeni zgornji del naprave, čemur sledi popolna zaledenitev.

Nujno je torej spremljanje delovanja naprave in pravočasno odpravljanje mogočih vzrokov v primeru nepravilnosti oziroma kontaktiranje monterjev naprave, da težavo odpravijo. Še preden posledice postanejo še veliko hujše, kot je zgolj višji račun za elektriko.

Kakor sta povedala sogovornika, je pomembno, da so mere betonskega temelja večje od ohišja toplotne črpalke in da je ta montirana na posebne nosilce. Nikić pojasni: »Če je toplotna črpalka nameščena tako, vsa voda odteka v korito in lahko poledeni le v koritu, ne pa širše po okolici korita.« Motaln ob tem kot dodatno varovalko omenja vgradnjo grelnega kabla, s čimer se strinja tudi Nikić: »Kjer kljub pravilno izvedenemu temelju zaradi prenizkih temperatur zmrzuje kondenzirana voda v koritu, je potrebno ali vsaj priporočljivo vgraditi grelni kabel, ki porabi malo energije.« V tem primeru se grelni kabel veže na termostat, ki ga preventivno aktivira pri kritičnih zunanjih temperaturah in s tem prepreči najhujše.

Nikić kljub temu poudarja izjemnost letoš­njih zimskih razmer: »Zavedati se moramo, da pri uporabnikih toplotnih črpalk, ki so za temelj imeli betonska korita, do letošnje zime nismo zaznali takšnih pojavov. Kljub izkušnjam in strokovnemu znanju monterjev pač včasih nastopijo težko predvidljive rekordne zimske temperature in takrat je najbolj pomembno, da vsi skupaj poiščemo nove rešitve.« Zato je po besedah Motalna najbolje, da se uporabniki v takih primerih čim prej obrnejo na izvajalca del, ki bi moral znati rešiti nastalo situacijo. Kot dobro prakso ohranjanja stika s stranko tudi po montaži toplotne črpalke to prakticirajo tudi sami. Vsem (bodočim) uporabnikom toplotnih črpalk torej v poduk: zaupajte le preverjenim strokovnjakom, spremljajte delovanje naprave, ob težavah najprej preverite in odpravite najbolj mogoče in preproste vzroke ter ves čas komunicirajte s ponudnikom oziroma monterjem.