"Evegreen eko cvetlični lončki so izdelani izključno iz hrane, ki ji je potekel rok uporabe. V supermarketih smo skupaj z našim partnerjem zbrali pločevinke graha in fižola, ki jim je potekel rok uporabe – to je osnova, iz katere se izdela masa, primerna za predelavo na klasičnih strojih za brizganje plastike," pojasnjuje Eva Štraser, soustanoviteljica podjetja Evegreen, in dodaja, da se je zgodba o razvoju eko cvetličnih lončkov začela pred štirimi leti, ko je na svoji redni poti okoli Dravske doline zagledala kup plastičnih lončkov v novo zasajenem nasadu hmelja. "To je bil prvi preblisk, saj mi ta kup lončkov ni in ni šel iz glave. Družinsko podjetje Bokri, v katerem sem zaposlena, se sicer ukvarja z brizganjem tehnične plastike za potrebe avtomobilske in elektro industrije. Pomislila sem, da, če kje, potem bi lahko eko lončke, ki bi nadomestili takšne kupe plastike, poskusno izdelali kar pri nas doma. In zavoljo koroške trme smo z ekipo v prostem času dolgo razmišljali in testirali, dokler nismo prišli do prvih vzorcev, ki so po tednu dni v celoti razpadli. Sledile so ponovitve brizganj, testiranj in učenj," pojasnjuje Štraserjeva zgodbo o nastanku eko cvetličnih lončkov. 

Ti v celoti nastajajo v Sloveniji, in sicer proizvodni procesi potekajo na dveh lokacijah. Proces izdelave granulata iz zgoraj omenjene zavržene mase poteka v mikropodjetju v Celju, ki ima večletne izkušnje z izdelavo eko granulatov, proces brizganja bioplastike pa izvaja družinsko podjetje Bokri iz Radelj ob Dravi, ki je specializirano za izdelavo zahtevnejših plastičnih komponent, zlasti za potrebe avtomobilske in elektro industrije.

!!galerija!!

Zaščita pred škodljivci in gnojilo

Letos so po besedah sogovornice prodali približno tri tisoč eko cvetličnih lončkov. "Naša želja je bila izdelati naravi prijazno alternativo, ki v zemlji po določenem času postane hrana za mlado rastlino. Presenetilo nas je dejstvo, ko smo od prvih kupcev dobili informacije, da naši eko lončki niso le gnojilo, temveč idealna zaščita pred strunami in bramorji. Kako to? V prvem tednu, ko zasadimo rastlino v zemljo, ta začne oddajati vonjavo, ki jo vrtni zajedavci takoj opazijo. Ko se približajo rastlini ugotovijo, da ima rastlina zaščito, saj je zasajena v proteinskem lončku. Ko ga poizkusijo, hitro ugotovijo, da jim je zelo všečen, zanimivo pa je tudi dejstvo, da po tednu dni izgubijo zanimanje za sadiko, ki ostane nedotaknjena," še pravi sogovornica. Po njenih besedah lončke priporočajo za sajenje vseh vrst plodov, na primer paradižnikov, paprike, čilijev in bučk. Prav te so doma tudi najprej testirali. Ko je rastlina dovolj velika in zemlja na vrtu ni več prehladna, je pravi čas, da sadike skupaj z lončkom predstavite v toplo gredo, v večjo posodo ali na vrt. Razgradljivost eko lončka je po besedah sogovornice odvisna od količine mikroorganizmov v zemlji, zato se za trajnejše različice priporoča uporaba zemlje brez prisotnih mikroorganizmov. Glede na teste, ki so jih opravili, eko cvetlični lonček po približno 22 tednih od zasaditve v vrt ali večjo posodo postane gnojilo za mlado rastlino.

Po besedah sogovornice imajo eko cvetlični lončki mnoge prednosti, glede na to, da se jih posadi skupaj s sadiko v zemljo, ni odpada, kot ga poznamo pri plastičnih lončkih. Ker je lonček gnojilo, ni potrebe po dodatnem gnojenju, še pravi, s tem pa preprečimo, da bi gnojila pronicala v podtalnico oz. vodo, ki jo pijemo. "Iz ene tone odpadne, proteinsko bogate hrane lahko izdelamo 20.000 enot eko lončkov, pri tem pa ne porabimo niti enega ml fosilnih goriv," še poudarja Eva Štraser in dodaja, da rastline v njih rastejo hitreje in hitreje rodijo, saj rastejo iz proteinsko bogatega organskega lončka, prav tako pa predstavljajo zaščito pred vrtnimi škodljivci.