Ekološka živila v slovenskem gostinstvu prej izjema kot pravilo

"Že od leta 2010 dalje imamo zakonodajno podlago za vključevanje ekoloških sestavin v ponudbo gastronomskih obratov in pravilno označevanje. Obrati javne prehrane financirani iz proračuna (bolnišnice, domovi za ostarele, šole) morajo že od leta 2014 nabavljati najmanj 10 odstotkov ekoloških surovin, a žal tega nihče ne preverja," je za STA pojasnila Martina Bavec z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede.

"Hrana za študente, ki je preko bonov tudi financirana iz proračuna, pa je še bolj sivo polje in tu bi tudi radi naredili en korak naprej," je dodala. S tem namenom v ponedeljek na rektoratu mariborske univerze prirejajo dogodek za gostince, katerega namen je informirati osebje v gostinski dejavnosti o posebnostih ekoloških živil, njihovem prepoznavanju in vključevanju v gastronomsko ponudbo. To vključuje tudi certificiranje in ustrezno označevanje.

Na seznamu, ki ga vodi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ima ekološki certifikat osem gostinskih ponudnikov. "Med temi so npr. vsi hoteli, ki spadajo pod Krka d.d. in imajo t.i. Bio kotiček, kjer iz originalnih embalaž presipljejo ekološka živila v servirne posode. Predvidevam, da vsi ostali hoteli z več zvezdicami tudi ponudijo kaj ekološkega, vendar je to potem predpakirano in v tem primeru ne potrebujejo certificiranja," je pojasnila Bavčeva.

Dobaviteljev ekološke hrane je po njenih besedah dovolj, zato domnevno premajhna izbira ne bi smela biti izgovor. "Po 20 letih imamo v Sloveniji že preko 3500 ekoloških kmetij, 300 ponudnikov v predelovalni industriji, 45.000 hektarjev kmetijskih zemljišč in ogromen uvoz ekoloških živil iz tujine. Turizem in gostinstvo, ki sta proglašena v svojih vizijah kot 'zelena' in 'trajnostna', pa zaenkrat tega segmenta še nista zajela," je pojasnila. "Posamezniki sicer tudi nabavljajo tu in tam kaj ekološkega, dosti o tem govorijo, ni pa to pregledno. In žal tudi ni označeno."

Še posebej problematično je področje študentske prehrane. "Tako gostinci kot obrati javne prehrane, kar se tiče zelenjave in sadja, posegajo predvsem po cenejšem uvoženem, ki ima več in bolj pogosto ostanke pesticidov. Študentje so bodoči voditelji/odločevalci in menim, da bi morali imeti dostop tudi do ekološke hrane - enako kot otroci, šolarji in drugi. Tudi več hrane na kilogram telesne teže pojedo zaradi več aktivnosti in miselnih naporov, kar pomeni, da so še bolj izpostavljeni negativno delujočim komponentam, ki so prisotne tudi v živilih (ostanki pesticidov, težkih kovin, umetne arome, barvila, konzervansi)," je še povedala Bavčeva.