Ekološko kmetijstvo v Sloveniji v porastu

Letna rast števila kmetijskih gospodarstev s statusom ekološki niha. Leta 2014 se je število takih kmetijskih gospodarstev glede na prejšnje leto povečalo za 14 odstotkov, v letu 2015 je bilo povečanje manj izrazito (šestodstotno), v letu 2016 pa znova izrazitejše, saj se je povečalo za devet odstotkov.

Tako je bilo lani število kmetijskih gospodarstev s statusom ekološki 2933, kar je 4,2 odstotka vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. Skupaj s kmetijskimi gospodarstvi v preusmeritvi pa je to bilo pet odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji.

Ekološka kmetijska zemljišča v uporabi so se lani glede na leto 2015 povečala za 3864 hektarjev. Od tega se je površina ekoloških trajnih travnikov in pašnikov povečala za 3101 hektar, površina njiv in vrtov za 481 hektarjev (pet hektarjev od te nove ekološke površine je bilo namenjenih za pridelavo zelenjadnic), sadovnjakov za 177 hektarjev, vinogradov za 70 hektarjev in oljčnikov za 35 hektarjev. Daleč največji delež vseh ekoloških površin kmetijskih zemljišč v uporabi so tako še vedno trajni travniki in pašniki, ki obsegajo kar 83 odstotkov.

Pridelek ekološkega sadja v intenzivnih in v ekstenzivnih sadovnjakih je bil lani zaradi pozebe za 29 odstotkov manjši kot v letu 2015 (tehtal je 1937 ton). Za 26 odstotkov manjši je bil tudi pridelek v vinogradih (tehtal je 1017 ton).

Pridelek industrijskih rastlin je bil manjši za 59 odstotkov (tehtal je 88 ton). Večji kot leto prej je bil pridelek oljk, in to za 23 odstotkov (tehtal je 418 ton); za pet odstotkov večji je bil pridelek trajnih travnikov (tehtal je 50.937 ton) in za 40 odstotkov večji je bil pridelek žit (tehtal je 4725 ton). Pridelek ekoloških zelenjadnic je tehtal 1771 tono, kar je za 13 odstotkov več kot v letu 2015.

V letu 2016 se je glede na leto prej povečalo število prav vseh vrst živali v ekološki reji. Najizraziteje se je povečalo število perutnine - za 42 odstotkov na 101.340.

Sledili so čebelji panji. Število teh se je povečalo za 30 odstotkov na 1814. Število kuncev se je povečalo za 16 odstotkov na 1849. Število goveda se je povečalo za devet odstotkov in za prav toliko tudi število prašičev. Prvih je bilo 33.397, drugih pa 3648. Za šest odstotkov se je povečalo število koz - bilo jih je 6857. Najmanj, za dva odstotka, se je povečalo število ovc na 35.841.

Teža ekološko vzrejenih vodnih organizmov se je lani glede na leto 2015 povečala za 104 odstotkov na 65 ton. Teža krapov se je povečala za 307 odstotkov in teža klapavic za 100 odstotkov.

Skupna masa mesa iz ekološke reje je bila lani za 113 odstotkov večja kot v letu 2015. Največ je k temu prispevala masa mesa goveda, ki je bila večja za 103 odstotkov in je znašala 260 ton. Sledila je masa perutninskega mesa. V letu 2015 je pridobljeno meso teh živali tehtalo dve toni, lani pa kar 38 ton. Masa mesa drugih živali (kot so jelenjad, lame itd...) je bila za 149 odstotkov večja v letu prej in je dosegla 17 ton.

Povečanju števila živali pa ni sledilo tudi povečanje mase mesa pri prašičih. Ta je bila za 44 odstotkov nižja kot v prejšnjem letu in je znašala šest ton. Tudi masa ovčjega in kozjega mesa je bila manjša - ovčjega za 43 odstotkov ( dve toni), kozjega pa za 29 odstotkov (manj kot pol tone). Masa mesa kopitarjev je bila manjša za dva odstotka in je znašala eno tono.

V 2016 so namolzli 6864 ton ekološkega kravjega mleka ali za 18 odstotkov več kot v prejšnjem letu. Povečala se je tudi proizvodnja ekološkega ovčjega in kozjega mleka, in sicer za 45 in 17 odstotkov.