Večina začimbnic, ki so trajnice ali dvoletnice, na prostem pozimi počiva, enoletnice pa z mrazom propadejo. Če želimo imeti pri roki sveže začimbe tudi čez zimo, se splača poskusiti z gojenjem v kuhinji. Resda je v lončkih začimbnice laže vzgajati kot npr. vrtnine, saj gre večinoma za rastline s kompaktno rastjo, vseeno pa se moramo zavedati, da ogrevani bivalni prostori niso idealen nadomestek za rastne razmere v toplejšem delu leta na prostem. Pozorni moramo biti, da bodo imele čim več svetlobe, da jim ne bo pretoplo in da ne bodo začele propadati zaradi gnitja korenin v lončku, v katerem zastaja voda.
V lončkih ali koritcu na notranji okenski polici lahko vzgajamo baziliko, koriander (ki sta enoletnici), peteršilj (dvoletnica) ter žajbelj, majaron, timijan, rožmarin, origano, pehtran, trajni šatraj, meto, drobnjak, ki so trajnice. Dobra izbira so sorte teh rastlin, ki imajo nižjo in manj bujno rast ter manjše listke. Lep primer je grška drobnolistna bazilika. Najbolje je začeti z nekaj vrstami, ki jih najpogosteje uporabljamo, da si pridobimo izkušnje. Posamezna rastlina bo imela seveda v notranjih prostorih krajšo življenjsko dobo, kot bi jo imela na prostem, in jo bomo morali večkrat nadomestiti z novo.
Hišni zeliščni nasad si ponavadi omislimo v stanovanjih, kjer nimamo svetlega hladnega prostora, zato ga je najbolje postaviti na dobro osvetljeno (in osončeno) kuhinjsko okensko polico, čim dalj od radiatorja ali štedilnika. Ker se bodo poganjki obračali k svetlobi, moramo lončke redno obračati. Dolgi in šibki poganjki ter manjši, svetlejši listi so znak, da rastlinam primanjkuje svetlobe.
Lahko pa najbolj priljubljena zelišča gojimo v hladnem svetlem prostoru, kot so vetrolovi v hišah ali dobro zaščitene lože, in jih pozneje prenesemo v kuhinjo.
Zeliščni otočki na kuhinjskih pultih bodo dobro uspevali le, če imajo dovolj naravne svetlobe ali jih bomo dodatno osvetlili, npr. z LED-svetilko s prilagodljivim vratom ali namensko razsvetljavo za rastline.
Ker imajo različne vrste začimbnic različne potrebe po sestavi substrata (zemlje), hranilih in vodi, jih raje posadimo v lončke posamično, lončki naj bodo od 15 do 20 cm visoki in naj imajo na dnu odprtino za odtekanje vode. Skupaj pa jih lahko postavimo v lično okrasno koritce, v katerem jih bomo zlahka obračali.
V isto osnovno posodo lahko skupaj posadimo denimo rastline, ki jim prija veliko sonca in malo zalivanja, npr. timijan, trajni šetraj, rožmarin in žajbelj. Bazilika in peteršilj naj imata vsak svojo posodo, podobno velja tudi za meto, ker ima zelo agresivno rast in bi preraščala druge začimbnice.
Za zelišča in začimbe rastline iz sredozemskega okolja (rožmarin, žajbelj, timijan, origano) je znano, da so bolj aromatične, če rastejo v skromni, s hranili ne prebogati prsti. To moramo upoštevati tudi pri sajenju v lončke, prst je lahko bolj peščena. Pri vseh začimbnicah (tudi peteršilju in baziliki, ki potrebujeta bolj humozno prst) pa je pomembno, da na dno lončka nasujemo plast peska, da bi voda skozi odprtino dobro odtekala. Zelišča v stanovanju dognojujemo s tekočim gnojilom redko, najpogosteje enkrat na mesec, tista, ki so v večjih lončkih, redkeje.
Sredozemske začimbnice zalivamo zelo poredko, ko se prst povsem posuši, medtem ko mora biti ta pri preostalih v globini (preizkusimo s prstom) vedno malce vlažna, ne mokra. Kako pogosto zalivamo, je odvisno tudi od vrste lončka (glineni, plastični) in od tega, kako suh zrak imamo v prostoru. Zelišča nam bodo v stanovanju bolje uspevala ob višji zračni vlažnosti.
Pričakujemo lahko, da nam bodo zelišča v ogrevanih prostorih rastla hitreje kot na prostem, zato jih moramo redno rezati. Za uporabo nikoli ne obiramo listkov pri dnu ali na sredi poganjkov, temveč odščipnemo ali porežemo vrhove, s čimer spodbujamo obraščanje z vedno novimi poganjki. Nikoli pa ne porežemo več kot tretjine poganjkov po višini. Pri peteršilju obiramo lepe liste, vedno pustimo tiste v srčku rozete.
Najpogostejše napake pri gojenju začimbnic v stanovanju so bližina grelnih teles, to, da jih postavimo na mesto, kjer imajo malo naravne svetlobe in nič sonca, gojenje v posodi brez drenažne odprtine in premočno zalivanje. Če opazimo rumenenje starejših listov, smo lahko skoraj prepričani, da je posledica koreninske gnilobe zaradi slabe drenaže in prepogostega zalivanja.
Če se bomo držali priporočil, nam bo gojenje rastlin v kuhinji čez zimo prineslo veselje z obliko in vonjem najljubših zelišč. Listki bodo resda manj aromatični in manj mesnati, kot smo jih vajeni pri začimbnicah na prostem, vendar bodo v dom in na krožnik prinesli razpoloženje svetlejšega dela leta.
---
MORDA VAS ZANIMA TUDI: Na to morate biti pozorni, ko kupujete pelate