Lepi rdeče-črni hroščki, ki niso pikapolonice

O »invazijah«

So leta, ki so bolj naklonjena razmnoževanju določenih vrst letečih žuželk − takrat jih opažamo povsod okoli sebe. Ker se vreme spreminja tudi globalno in ker se z mednarodno trgovino poleg tovora selijo tudi insekti, prihajajo k nam nove vrste. Skrb vzbujajo tiste, ki pri nas nimajo naravnih sovražnikov in močno ogrožajo drevesne vrste in kmetijske rastline. Miselnost, da je treba nad namnožene škodljivce nemudoma s škropivi, je zgrešena, saj so insekticidi za naše zdravje in okolje zelo škodljivi. Mnogi to sicer vedo, a ko se migetajoča nadlega pojavi v njihovem vrtu, v višini njihovi oči, bi škropili z vsemi topovi.

Če vrtnarimo, lahko škodljivce »obvladujemo«, ne »uničimo«, z doslednim kolobarjenjem, mešanimi posevki in uporabo zeliščnih pripravkov. Uporaba ekoloških insekticidov (npr. škropiva iz neemovega olja), ki naj bi bila manj škodljiva, pride na koncu, le izjemoma.

Kapusovi stenici se parita. Foto; Mirko Graul/Shutterstock Foto:

Rdeči škratec, ki ljubi lipe in sonce

Resnici na ljubo videvamo okoli svojih domov vsaj tri vrste črno-rdečih žuželk, vse rastlinojede, a škodo na vrtninah delata le dva. Vsi spadajo med stenice. Te so velika in raznolika skupina žuželk. Spoznamo jih po nekoliko sploščeni obliki telesa in pisanih barvah, nekatere oddajajo neprijeten vonj (smrdljivci). Barve in vzorčki na krilih variirajo od vrste do vrste.

Tista stenica na naših slikah, katere podolgovati ploščati trup spominja na desko za srfanje in ima na črno-rdečih krilih dve jasni večji črni piki, nad katerima sta še dve majhni črni piki, je rdeči škratec (Pyrrhocoris apterus). Vrtnine ga ne zanimajo, najraje se zadržuje na lipah ali robinijah, hrani se z njunimi plodovi ali pa se sladka z njunim rastlinskim sokom. Večje škode ne dela. A marsikoga vznemirijo »grozdi« škratcev, ki se grejejo na fasadi ali drevesnem deblu, kjer se nastavljajo soncu, poleg tega so med njimi kdaj tudi osebki z zabrisano sliko na hrbtu ali brez nje. To so mlajši stadiji škratcev, ki se bodo kmalu obarvali.

Rdečih škratcev vrtnine ne zanimajo pretirano. Foto: Piero_Facci/hutterstock Foto:

Požrešni pisana in kapusova stenica

Na prvi pogled so škratcem zaradi rdeče-črne kombinacije podobne pisane stenice (Eurydema ventrale), dolge približno centimeter, tisti z domišljijo lahko na njihovem hrbtu razpoznajo mrtvaške glave. Imajo precej širše telo kot škratci, a tudi one se rade druga čez drugo kopičijo na vršičkih rastlin. Bistveno pa je, da iz njih, kadar se ne sončijo, sesajo sokove. Škodo delajo odrasle žuželke in mlajši stadiji (nimfe; te lahko imajo na hrbtu drugačen vzorec ali drugačne barve kot odrasle stenice). Da gre za napad stenic, najprej prepoznamo po drobnih točkah, ki se pojavijo na mestih sesanja, čemur sledijo slabša rast in deformacije listov, poganjkov, cvetov ali plodov.

Pisana stenica ima najbolj »divjo« risbo. Foto: Florian Teodor/Shutterstock Foto:

Pisani stenici je malce podobna kapusova stenica (Eurydema oleracea), ki pa ima že bolj obvladljivo risbo na hrbtu: zapomnite si tri barvne pike horizontalno na črni podlagi. Pri odraslih so bele ali rdeče, pri mlajših stadijih pa rumene. Povzročajo poškodbe v obliki belkastih lis, ki se združujejo v večje, tkivo propada in ob močnem napadu se lahko posuši cel list. A te stenice se le izjemoma namnožijo do te mere, da bi jih bilo treba zatirati. V vrtu pa se jih splača pobrati, če se nam že nastavljajo!

Druge vrtne stenice

Sicer pa na vrtninah več škode povzročijo manj »lepe« stenice, dolge okoli 5 mm in široke 2 mm, bledo zelene do rjavkaste barve. Nekatere imajo na hrbtni strani značilen vzorec v obliki črke V. Mlajši stadiji so blede zelene barve in po obliki podobni listnim ušem, vendar se hitreje premikajo. Večji, zaradi neprijetnega vonja dobro znani, sta zelena smrdljivka in marmorirana ščitasta smrdljivka, ki grdo sesata plodove paradižnika, paprike, sadja, oljk itd. Ker dobro letata, pred zimo v iskanju prezimovališča najdeta pot tudi v naše domove.