Označevanje živil: Deklaracije, oznake kakovosti, blagovne znamke

Vsak živilski izdelek na trgu, ne glede na poreklo, tudi sveže sadje in zelenjava, mora biti na prodajnem mestu opremljen s predpisanimi oznakami, ki potrošnike varujejo pred zavajanjem ali celo zlorabo. Osnovna oznaka na živilu je deklaracija, ki vsebuje osnovne podatke o živilu. Poleg nje lahko prodajalec, predelovalec ali pridelovalec potrošnika informirajo tudi, ali je bil proizvod pridelan skladno s katero od shem kakovosti. Poznamo slovenske in evropske sheme kakovosti. Te kategorije kakovosti imajo svoje označbe, ki pa seveda niso poljubne, temveč mora izdelek izpolniti pogoje zanje. Kontrolo opravljajo neodvisne certifikacijske ustanove.

Deklaracija

Pri pakiranih živilih mora deklaracija vsebovati: prodajno ime živila; neto količino; seznam in količino sestavin; rok uporabnosti; serijo živila; posebne pogoje hranjenja in uporabe; ime in naslov proizvajalca oziroma tistega, ki živilo pakira ter prodaja; podatek o kraju porekla; navodilo za uporabo, kadar živila brez navodil ne bi bilo mogoče ustrezno uporabiti; vsebnost alkohola v volumenskih odstotkih pri pijačah, ki vsebujejo več kot 1,2 odstotka alkohola. Deklaracija nepakiranih živil pa mora vsebovati ime živila; ime in naslov nosilca živilske dejavnosti, pod imenom katerega se živilo trži; pri uvozu iz držav zunaj EU naziv uvoznika na trg EU; državo porekla ali kraj izvora.

Evropske sheme kakovosti

Na enotnem evropskem trgu veljajo skupne, evropske sheme kakovosti, ki so predpisane z evropskimi uredbami. Te kategorije so:

Zaščitena označba porekla: oznako lahko imajo kmetijski pridelki in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države. Njihova kakovost in značilnosti so predvsem po­sledica geografskega okolja ter njegovih naravnih in človeških dejavnikov. Vsi postopki pridelave in predelave morajo potekati na tem geografskem območju.

Zaščitena geografska označba: označbo lahko pridobijo pridelki in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države, le da je povezava med geografskim območjem in končnim proizvodom manj tesna kot pri zaščiteni označbi porekla. Izdelek ima posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti, izvirati pa mora z določenega geografskega območja in vsaj ena od faz proizvodnje (pridelava ali predelava) mora potekati na območju, po katerem je izdelek poimenovan (surovine npr. lahko izvirajo z drugega območja).

Zajamčena tradicionalna posebnost: ti kmetijski pridelki in živila so pridelani oziroma predelani iz tradicionalnih surovin ali imajo tradicionalno sestavo ali tradicionalno recepturo. Z označbo sta zaščitena predvsem receptura ali način pridelave ali predelave. Sama pridelava oziroma predelava geografsko ni omejena, treba se je le držati predpisane recepture, postopka in oblike.

Ekološka pridelava: za to kategorijo lahko ponudnik uporablja nacionalno ali evropsko označbo. Znak ekološki zagotavlja, da je bilo živilo pridelano z ekološkim načinom pridelave. To je način, ki spoštuje naravne življenjske cikle in zmanjšuje človekov vpliv na okolje. Poleg enotne označbe »ekološki« se lahko na izdelku uporabljajo tudi okrajšave, kot sta bio in eko.

Slovenske sheme kakovosti

Slovenske oznake kakovosti so predpisane z zakonom o kmetijstvu. To so višja kakovost, integrirana pridelava in izbrana kakovost.

Izbrana kakovost – Slovenija: zaščitni znak zagotavlja slovensko pridelavo in predelavo; višjo kakovost izdelkov zaradi upoštevanja kratkih transportnih poti, omejenega časa transporta; visokokakovostno krmo ter izpolnjevanje posebnih zahtev tako pri zdravstvenem varstvu živali kot v postopkih predelave.

Višja kakovost: označbo lahko pridobijo pridelki in živila, ki so po svojih lastnostih boljši od istovrstnih kmetijskih pridelkov oziroma živil in odstopajo od njihove minimalne kakovosti, če je ta predpisana (imajo npr. večji sadni delež, kot je predpisano, so izdelana brez dovoljenih aditivov itd.).

Integrirani: kmetijski pridelki v tej kategoriji so pridelani s predpisanimi agrotehničnimi ukrepi, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi, vendar so zahteve bolj ohlapne kot pri ekološki predelavi.