Polži so že popestrili vrtičkarjev vsakdanjik

Pobiramo že majhne polže

Mladi polži se iz gnezd jajčec, ki so v zemlji ali na skritih vlažnih kotičkih vrta, izvalijo spomladi. Najprej začnejo delati škodo na gredicah, kjer spomladi zelenjavo gojimo pod tuneli, saj je tu vlažno, pa še pred sovražniki so zaščiteni. Nahajališča polžev so po izvalitvi precej na kupu, zato se jih takrat splača poiskati in mehansko uničiti (ubiti), čeprav so še majhni.

Pobiranje polžev kombiniramo z vabami

Najučinkovitejše je pobiranje polžev zvečer in zgodaj zjutraj. Če jih bomo pobirali vso sezono, bomo gotovo zmanjšali zarod za prihodnje leto. Kot vabe jim lahko nastavimo vlažne krpe, kupe pokošene trave, rastlinske ostanke, trohneče deske, pod katere se zavlečejo. Učinkovita je vaba v obliki lončkov, do polovice napolnjenih s pivom, ki jih zakopljemo v zemljo, privlačijo jih tudi bananini olupki.

Odstranimo skrivališča

V vrtu naj bo čim manj kotičkov, kjer bomo polže težko nadzorovali: porežemo veje grmov, ki se dotikajo tal, pokosimo travo na robovih, odstranimo odpadlo listje, pokošeno travo, kupe plevela, pod katerimi se skrivajo. Kompostni kup, na katerem jih privlačijo razpadajoči rastlinski ostanki, uredimo čim bolj proč od gredic.

Sovražniki polžev

Okolico vrta naredimo prijazno za živali, ki se hranijo s polži: krte, ježe, žabe, krastače, močerade, slepce, belouške in stonoge. Nekateri v vrt spustijo tudi neme gosi, ki jih gredo polži v slast. Toda pozor: ne uporabljamo kupljenih sredstev proti polžem, ki niso primerna za ekološko kmetijstvo, saj so za te živali (preko zastrupljenih polžev, ki bi jih zaužile) nevarna.

PREBERITE ŠE: Z RACAMI IN JEŽI V BOJ PROTI POLŽEM

Preprečevanje prehoda

Polžem preprečujejo prehod do rastlin »ograjice« iz bakra in pocinkane pločevine (npr. stare cevi, žlebovi). Zelo neradi gredo čez zastirko iz gozdne praproti, listov bezga, vratiča ali bele gorjušice, ne marajo suhe žagovine, kremenčevega peska, nadrobljenih jajčnih lupin kavne usedline.

Rastline, ki odvračajo polže

Rastline, ki se jih polži izogibajo, so pelin, origano, teloh, česen, kapucinke, ognjič, kozmeja, grobelnik, grenik (iberis), suhe rože, plavica, spominčica, fuksija, hortenzije, potonike, tulipan, meta, krvomočnica, koromač, praprot, bezeg, preslica in klek.

Rastline, ki jih polži obožujejo

»Obogatena zastirka«

Polži se radi skrijejo tudi pod rastlinsko zastirko, s katero varujemo tla okrog vrtnin pred zbijanjem in izsuševanjem, zato je pokošeno travo ali seno treba kombinirati z deli rastlin, ki jih ne marajo (z listi gozdne praproti, listi in cveti bezga, vratiča ali bele gorjušice, pelinovimi vejami, akacijevim lubjem, vejami kleka, česnovimi listi, zdrobljenim hrastovim listjem).

Ne gnojimo prekomerno

Polži imajo na vrtu posebno radi rastline, ki so pretirano pognojene z dušikom, saj so sočnejše, zato se držimo priporočenih odmerkov gnojenja.

PREBERITE ŠE: POLŽI NA VRTU: UČINKOVITA JE KOMBINACIJA UKREPOV

Kupljene vabe, ki pokončajo polže

Kupljena kemična sredstva za zatiranje polžev delujejo najpogosteje v njihovih prebavilih ali dotikalno. Za ekološki vrt so primerne nestrupene vabe, ki vsebujejo železov fosfat in ne škodijo talnim organizmom, pticam in domačim živali, pri polžih pa škodljivo vplivajo na prebavo, zaradi česar se zavlečejo v zemljo in tam poginejo. Ta sredstva nimajo varnostne čakalne dobe do zaužitja vrtnin, okoli katere smo jih posipali.

Koruzni zdrob

Proti polžem delujejo tudi kupčki suhega koruznega zdroba na gredicah. Ko ga polž zaužije, se v njegovih prebavilih napihne, zaradi česar pogine.

Polžev ne solimo, ne potresamo apna

Nekateri vrtičkarji, ki se jim prijemanje polžev gnusi, jih radi solijo ali tla okoli gredic potresajo s soljo. Sol polže resda ugonobi, saj iz njih potegne vodo, vendar dolgoročno ubija tudi mikroorganizme v tleh, ki skrbijo za njihovo rodovitnost. Robov gredic ali okolice rastlin tudi ne posipamo z apnom, ki polžem škodi, saj bodo tla postala preveč bazična.