Pri pegastem badlju je za jetra najbolj blagodejno seme

Če si rastlino z latinskim imenom Silybum marianum pobliže ogledamo, lahko sklepamo, zakaj v vrtovih ni pogosta. Že na prvi pogled prepoznamo njeno sorodstvo z osatom. Izvira iz našega konca sveta, Sredozemlja, in lahko zraste celo več kot meter in pol visoko. Na samoniklo rastočo rastlino bomo naleteli na prisojnih pobočjih na Primorskem. Ni samo mogočna, temveč tudi lepa rastlina, a bode.

Talne rozete povsem prekrijejo tla. Foto: Artefficient/Shutterstock Foto:

Njeni listi so najmogočnejši v rozeti pri tleh, manjši v presledkih oklepajo steblo, ki nosi poleti na vrhu vijoličast cvetni košek. Nekdaj so pegastemu badlju zaradi bleščeče zelene listne površine, prepredene z belimi lisami, rekli tudi marijino mleko, saj naj bi bele pege na listih nastale, ko je Marija dojila Jezusa in je nanje kapnilo mleko. Listi so zelo deljeni in imajo nažagan rob, pri katerem se špičke končujejo z ostrimi bodicami, enako kot zvezdasto razporejeni čašni listi pod cvetom. 

Domača pridelava

Pegasti badelj na vrtu nima posebnih potreb, prija mu sonce, raste na normalni vrtni zemlji, tudi apnenčasti. Bolje ga je le skromno gnojiti, saj bo tako rodil več semena. Je enoletnica ali dvoletnica, ki se, ko jo enkrat imamo na vrtu, zelo rada sama zaseje. Zaradi tega, zaradi bodikavosti in njene mogočnosti je smiselno, da ji namenimo prostor kje ob robu vrta. Potrebuje veliko prostora, kvadratni meter prenese le pet do sedem rastlin. Je tolerantna na sušo in delno senco.

Že mladi sejančki imajo značilno zeleno-bele pegaste liste. Foto: Tracy Immordino/Shutterstock Foto:

Sejemo jo lahko na prosto zgodaj spomladi do aprila ali pozno poleti, cvetela pa bo prihodnje leto, lahko pa vzgojimo tudi sadike v lončkih. Okopavanje večinoma ni potrebno, saj listne rozete hitro prekrijejo tla, kar pomeni, da je tudi plevela zanemarljivo malo.

Največ silimarina v semenu

Seme pegastega badlja (oziroma dozorele, cvetne koške, ko dobijo belo kapico, preden se dno izboči in se semena raztresejo) poberemo pozno poleti. Upoštevajmo pa, da dozorelega semena ptički ne bodo spregledali. Pri rezanju dozorelih cvetnih koškov se moramo zaščititi z debelimi oblačili in rokavicami. Iz posušenih cvetov iztrebimo semena. Ko nam jih uspe osvoboditi iglic, takrat kosme dlačic, ki se jih še  držijo, razpihamo (npr. s sušilnikom za lase ali mini ventilatorjem). 

Pri pegastem badlju je največ zdravilne učinkovine za jetra, silimarina, v semenu. A ker je ta slabo topen v vodi, seme in drugi deli niso najprimernejši za kuhanje čaja. Najbolje je uživati žličko zmetega semena s prvim jutranjim obrokom, in sicer z živili, ki vsebujejo nekoliko maščobe, npr. jogurtom ali lanenim oljem. V tem primeru je absorpcija učinkovine najboljša. Najbolje je seme mleti sproti.

Ponekod se v kulinariki uporabljajo tudi zeleni deli rastline kot kuhana zelenjava ali korenine podobno kot beluši. Za zdravilno kuro pa je primernejše uživanje semen ali lekarniških izvlečkov iz njih.

Bodeči pegasti badelj lahko preseže meter in pol višine. Foto: nnattalli/Shutterstock Foto:

Farmacija in medicina o zdravilnosti pegastega badlja

• V zdravilstvu je pegasti badelj znan vsaj dve tisočletji. Že v šestnajstem stoletju so ugotovili, da uporaba pripravkov iz njega ugodno vpliva na jetra. Farmakološko najpomembnejše učinkovine so flavonoidi, flavonolignani (silimarin) in olje.
• Nekoč so pegasti badelj uporabljali pri zbadanju v rebrih, boleznih vranice, malariji, migreni, morski bolezni, krčnih žilah, prebavnih motnjah, žolčnih obolenjih, zlatenici, maščobni okvari jeter, toksičnih obolenjih jeter, kroničnih vnetjih in cirozi jeter, pa tudi kot protisredstvo pri zastrupitvi z mušnicami.
• Danes se uporaba pripravkov s pegastim badljem priporoča za zdravljenje toksičnih okvar jeter in kot dodatno sredstvo pri kroničnih vnetjih in cirozi jeter. Silimarin ima tudi zaščitni učinek pred številnimi vplivi, ki škodujejo jetrom. Krepi celično steno in tako preprečuje vstop strupov v celico, poleg tega pa spodbuja obnavljanje jetrnih celic.
• Pegastega badlja ne smejo uživati tisti, ki so alergični na rastline iz družine nebinovk, previdnost je potrebna pri žolčnih kamnih, pri otrocih uporaba ni raziskana. Lahko delujr blago odvajalno. 
• Kot lahko preberemo v svetovalnem prispevku zdravnikov na spletni strani Društva onkoloških bolnikov Slovenije, je pegasti badelj kot tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora odobrila Evropska agencija za zdravila za blaženje dispepsije ali prebavnih motenj, potem ko so bila druga resna stanja izključena. Učinkovitost teh zdravil je privzeta na podlagi dolgotrajnih izkušenj in ni bila preučevana v formalnih raziskavah. Poleg tega za zdaj ni znanstvenih podatkov, ki bi dokazovali učinkovitost izdelkov iz pegastega badlja pri preprečevanju ali zdravljenju raka in obvladovanju neželenih učinkov zdravljenja. Za to bi bile potrebne večje klinične raziskave, ki bi potrdile dobrobit zdravilne rastline v te namene. Pegasti badelj v manjši meri zavira določene jetrne encime, vendar po do sedaj znanih podatkih na presnovo drugih zdravil ne vpliva. Kljub temu se svetuje pazljivost ob sočasnem jemanju pegastega badlja in drugih zdravil.