Visoke grede so lahko poljubnih oblik, postavljene na zemljo ali tlakovanja tla, zgrajene iz različnih materialov, bistvo pa je, da pridelovalno površino prenesemo bliže k očem in da se nam pri obdelavi ni treba sklanjati. V njej je veliko nerazpadlega organskega materiala, ki se med sezono razgrajuje, kar povzroči segrevanje. Setev in sajenje vrtnin sta zato lahko zgodnejša kot na vrtnih gredicah.
Obod oz. konstrukcija visoke grede je najpogosteje iz lesa, nekateri ga oblikujejo iz šibja, vpletenega med oporne stebre, ali zanj uporabijo opeko in druge gradbene materiale. Pomembno je, da greda s spodnje strani ni zaprta ali ima vsaj drenažne odprtine za odtekanje vode. Leseno konstrukcijo je priporočljivo z notranje strani obdati s čepkasto gradbeno folijo, ki preprečuje, da bi les zaradi vlage začel prehitro razpadati, vendar le na obodu, tla morajo ostati prosta.
Če visoka greda stoji na vrtnih tleh oz. ima stik z nekontaminirano prstjo, nima dna. To je pomembno, da se v njej ustvari mikrobiološko življenje, s kakršnim imamo opraviti na gredicah. Če imamo na terenu voluharja, na dno položimo jekleno mrežo z okenci, velikimi največ 13 mm.
Običajna višina visoke grede, približno 80 cm, pomeni zelo veliko prostornino in težo. V njej si zato v spodnjem delu sledijo plasti poroznega in zračnega organskega materiala, ki ga moramo pripeljati od drugod. Za jedro nasutja najpogosteje uporabimo veje, zeleni odrez, listje, nerazpadle rastlinske odpadke, na vrhu pa jim sledita že predelani kompost in, če nimamo druge možnosti, kupljeni substrat.
Najprimernejši čas za nalaganje materiala v visoko gredo je jesen, da se bo imel do pomladi čas posesti. Poleg tega imamo jeseni na vrtu (ali pri sosedih) veliko rastlinskih ostankov, ki jih lahko namesto na kompostni kup razporedimo v visoko gredo. Sicer pa jo lahko napolnimo kadarkoli v rastni sezoni, le pričakovati moramo, da se bo raven posedla in bomo morali pred ponovnim sajenjem material dosuti.
Pri različnih avtorjih se nasute plasti, ki sledijo ena drugi, nekoliko razlikujejo, vendar ne bistveno. Pred postavitvijo ogrodja za visoko gredo na zemljo priporočajo, da na terenu, kjer bo stala greda, odstranimo travno rušo in jo shranimo, ker jo bomo pozneje uporabili. Na zemljo naložimo do 60 centimetrov drenažne plasti (debelega, tanjšega vejevja, koruznice, zmletih lesnih ostankov) in potlačimo. Na to pride narobe obrnjena travna ruša (lahko jo nadomestita groba vrtna zemlja ali kompost), potem debela plast nerazpadlih organskih odpadkov, trave ali listja, spet kompost ali dobro razpadel hlevski gnoj, na koncu pa 20 centimetrov debela plast finejše oziroma površinske vrtne zemlje, v katero bomo sadili. Plasti se izmenjujejo enako kot v kompostnem kupu: star in nov oziroma svež material, rjav material, ki vsebuje ogljik, z zelenim, ki zagotavlja dušik. Lahko jih izmenjamo še večkrat. Nekateri za vmesni material uporabijo natrgan karton, ker gre zelo v slast deževnikom.
Med rastno sezono je priporočljivo zastiranje tal na visoki gredi z debelo organsko zastirko. Na vrh redno nalagamo pograbljeno travo, rastlinske ostanke ali odležano, že malce zbito seno, da ni prelahko. Takšna zastirka ne le da preprečuje izsuševanje prsti, temveč čez noč vlago tudi vpija iz zraka.