Zakaj sploh šota in zakaj perlit? Bolj kot na vrtu sta se doslej uporabljala za boljšo odcednost in zračnost »prsti« za rastline v loncih in za vzgojo sadik, šota tudi za večjo kislost. Medtem ko okoljsko odgovorni vrtnarji šoto že nadomeščajo s kokosovimi vlakni in tako pripomorejo k ohranjanju šotišč, ki so največji ponor ogljikovega dioksida na Zemlji in življenjski prostor tisočev rastlin in živali, se bela perlitna zrnca za zdaj počasneje umikajo riževim plevam. Tudi zato, ker je te v pretežnem delu zahodnega sveta, kjer ne pridelujejo riža, v vrtnarskih trgovinah za zdaj teže dobiti kot perlit.

Kako koristi perlit in kaj je narobe z njim?

Bela porozna mineralna zrnca, ki jih v vrtnarstvu uporabljajo za povečevanje zračnosti in ohranjanje vlažnosti substratov, so pH- in kemijsko nevtralna, ne absorbirajo hranil. Proizvedena so iz vulkanske kamnine perlit. Perlitne kroglice so izjemno lahke, saj kamnina ekspandira, kot kakšna pokovka, ko jo v proizvodnji izpostavijo izredno visokim temperaturam, skoraj 900 stopinj Celzija. Prostornina mineralnih drobcev se poveča za 16-krat, odtod njihova poroznost. Postopek je energijsko zelo potraten, enako izkopavanje in drobljenje kamnine, ki je poleg tega neobnovljivi vir.

Zakaj prav riževe pleve

Uporaba riževih plev seveda ni povsem nova stvar, koristno jih skušajo uporabiti tam, kjer jih imajo z vsako žetvijo na pretek, predvsem v Aziji, kjer z njimi zastirajo ali gnojijo tla, jih stiskajo v brikete za kurjavo ali se jih preprosto znebijo s sežiganjem, ponekod potem z njihovim pepelom gnojijo njive.

V zadnjem času pa so jih začeli mešati v substrate za sajenje rastlin v lonce, ker izboljšajo teksturo tal ter zagotavljajo prav takšno vsebnost zraka v zemlji in lahko zadržijo prav toliko vode kot perlit. Ker so stranski proizvod pri obdelavi riža, so cenejše. V dveh letih se luščine v tleh razgradijo, pri čemer je dragocena vsebnost silicijevih spojin, ki (podobno kot izvleček njivske preslice) krepijo stene rastlinskih celic in izboljšajo njihovo odpornost na bolezni, škodljivce in vremenski stres.

Ponekod riževe luščine uporabijo preprosto kot talno zastirko, ki zadržuje vlago in prepreči rast plevela. Z njimi rahljajo tudi težko ilovnato zemljo.