Začeli bomo vrtnariti

V vsakem času (razen pozimi) je možno posaditi ali posejati katero vrtnino. Nič hudega, če ne utegnete ravno sedaj. Časa imate vse do oktobra. V tistem mesecu pač ne boste mogli posaditi bučk ali posejati korenja, boste pa lahko posejali motovilec, posadili zimsko solato, čebulo in česen.

Kam umestiti gredice

Mnoge vrtnine zelo dobro uspevajo tudi v delni senci. Da pa vam, začetnikom, načrtovanje ne bi bilo pretežko, izberite najbolj sončen prostor. Če je ta ob prometni cesti, si omislite rastlinsko bariero, ki bo omilila onesnaževanje. Lahko so to vzpenjave rastline, ki jih posadite ob ograjo in ne bodo vzele veliko prostora. Če pa je pas od ograje do predvidenih gredic širši, nanj posadite različno cvetoče grmičevje, ki se bo že v dveh letih razraslo in ustvarilo lepo prosto rastočo živo mejo. Gredice postavite v smeri sever-jug ali vzhod-zahod.

PREBERITE ŠE: ZA SVEŽE VRTNARJE: NAJPREJ TISTE, KI SO NA VRTU KRATEK ČAS

Če ste popoln začetnik in se šele želite preizkusiti v izzivih in čarih vrtnarjenja, naj bosta dve gredici dovolj.

Število in velikost gredic

Izkušnje so pokazale, da za oskrbo s sezonsko zelenjavo zadostuje 20 kvadratnih metrov na osebo. Sama menim, da ob skrbnem načrtovanju setev in sajenj vnaprej, s katerim zagotovimo, da so gredice čisto v vsakem trenutku zasajene z vrtninami, potrebujemo manj prostora. Seveda pa je odvisno tudi od tega, koliko zelenjave pojemo in katere vrste.

Če ste popoln začetnik in se šele želite preizkusiti v izzivih in čarih vrtnarjenja, naj bosta dve gredici dovolj.

Optimalna širina gredice je od 100 do 120 cm. Ne več, saj potem težko dosežemo sredino. Dolžina je lahko poljubna, vendar se ponavadi odločimo za 2 m. Za začetek so gredice lahko tudi krajše, tam okoli 1,60 ali 1,80 m. Kasneje pa jih, če prostor dovoljuje, podaljšate. Seveda lahko izberete tudi druge oblike, denimo okrogle ali ledvičaste. Če je gredic več, naj bodo približno enakih velikosti.

V nadaljevanju predstavljeni načini za ustvarjanje gredic so preprostejši in do talnih organizmov prijaznejši kot klasična možnost s prekopavanjem in obračanjem zemlje "na glavo".

Kako naredimo gredo na trati brez odstranjevanja travne ruše

Kar nekaj načinov obstaja, kako spremenimo zelenico v gredice brez velikega fizičnega napora. Najprej pa pokosimo travo in jo shranimo za kasneje. S količki zakoličimo kote in jih povežemo z vrvico. Če bodo grede nepravilnih oblik, boste potrebovali več količkov. Meje lahko označite tudi s pepelom, slamo ali s čim podobnim.

Robove lahko zaključite z različnim ogrodjem. Uporabimo lesene deske, prepletemo veje, naložimo stare zidake.

Preprosta greda 1

Naredimo jo najhitreje z najmanj truda, vendar bo nekaj stroška predstavljal nakup kakovostne zemlje.

- Na označeno površino položimo karton ali plasti časopisa in zalijemo.

- Nasujemo vsaj 40 cm kakovostne vrtne zemlje, pomešane s kompostom.

Preprosta greda 2

Če je zemlja zelo zbita, naredimo raje tako:

- Označeno površino pokrijemo s kartonom ali plastmi časopisa, zalijemo in pustimo nekaj tednov pokrito. Pod kartonom bo trava počasi propadala, saj ne bi dobila svetlobe in se s pomočjo deževnikov in drobnoživk, ki jih v tleh kar mrgoli, počasi spreminjala v humus.

- Po določenem času karton odstranimo in z lopatastimi vilami tla dobro zrahljamo. Vendar zemlje pri tem ne obračamo. Vile zapičimo do konca in zemljo privzdignemo. Če so tla zelo zbita, bomo morali vile zabadati v tla bolj na gosto. -Po površini potresemo plast komposta, ki naj bo pri zbitih tleh debelejša. Kompost z motiko samo plitko vdelamo v tla.

-Razbijemo debelejše grude in z grabljami zravnamo površino.

Spomladanska hitra greda

Pri tem načinu stroškov nimamo, moramo pa imeti kar nekaj materiala, ki se nabere na vrtu. Nalagamo različen material po slojih:

- Označeno površino potresemo s kameno moko.

- Naložimo kuhinjske odpadke in strohnelo listje.

- Pokrijemo s plastjo komposta. Organizmi v kompostu bodo pospešili razkroj organskega materiala.

- Pokrijemo s prej pokošeno travo.

- Čez naloženi material položimo karton, s katerim preprečimo vznik plevelov.

- Naložimo od 5 do 10 cm debelo plast listja, na pol preperelega komposta, slamnate stelje iz konjušnic ali mešanico vsega.

- Pokrijemo s 15 cm debelim slojem žaganja, mletih vej, ki nam ostanejo ob obrezovanju drevja in grmičevja, lubja, trsk, luščin…

- Na koncu vse dobro zalijemo.

Na spomladansko hitro gredo sadimo in sejemo tako, da na površini, veliki za dlan, odgrnemo material, ki smo ga naložili na karton. Karton z nožem križno prerežemo (da bodo korenine lažje rasle v tla). V jamico nasujemo prst, pomešano s kompostom. Posadimo sadiko in prigrnemo. Enako naredimo, ko sadimo krompir. Če sejemo seme, naredimo z odgrinjanjem zastirke brazdo, jo napolnimo s kompostom, posejemo seme in pokrijemo s kompostom.

Visoke grede

Največji finančni vložek predstavljajo visoke grede. Ogrodje naj bo narejeno iz kakovostnega trpežnega lesa (macesen, hrast), debelo vsaj 4 cm, zaščiteno z lanenim oljem. Standardne dimenzije kupljenih visokih gred so 100 cm širine, 200 cm dolžine in 80 cm višine. Za takšno prostornino potrebujemo precej zemlje in komposta. So pa postavljene in napolnjene v nekaj urah. Površine, na kateri bodo stale, nam ni treba dodatno pripravljati. Postavimo jih lahko kamor koli, zato so prava izbira za prostor, kjer je prst zelo zbita, morda zastrupljena (ostanki pesticidov, težke kovine ...), ali pa za tlakovane površine, tudi velike terase, atrije.

Kaj naj goji začetnik

Res je, da so nekatere vrtnine malo bolj zahtevne od drugih. Spet druge jemljejo dragoceni prostor predolgo, pridelek pa ni ravno presežek - denimo glavnato zelje ali ohrovt. Začetnik naj izbere nezahtevne vrtnine in takšne, ki bodo resnično dobro obrodile. Tak primer so denimo bučke in kumare. Bolj jih bomo pobirali, bolj bodo nastavljale nove cvetove in s tem tudi plodove. Tudi stročji fižol bomo lahko pobirali vse do poznega poletja. Na majhnem vrtu bo zlata vredna sorta radiča, ki ga obrezujemo, listi pa se vedno znova obraščajo. Odločimo se za blitvo namesto špinače in stebelno zeleno namesto gomoljne. Ti dve vrtnini pobiramo vse do prve slane – režemo zunanje liste, iz srčike pa vedno znova nastajajo novi. Na solato seveda ne smemo pozabiti, saj je med najmanj zahtevnimi vrtninami, bodisi, da jo posejemo ali posadimo s sadikami.