Pred prevlado praznične smrečice so posebej na Primorskem, tam, kjer drugih iglavcev ni veliko, za božični okras urezali brin, pravzaprav enega od vrhov brinovega grma, tako da je preostali del rasel naprej. Navadno so dišeče in pikajoče zimzelene vejice okrasili s krhlji suhega sadja, orehi, lešniki in karamelami, vi pa lahko na njegove vejice obesite nekaj sodobnih okraskov, narejenih iz zlate slame, ali miniaturne novoletne bombice, katerih odtenek se ujema s kovinskomodrimi brinovimi jagodami. Če vam seveda uspe najti brinovo drevesce ali brinov vrh na tržnici ali če imate brin, posajen v lonec. Grme s suhih travnikov seveda pustite pri miru.

Je brinova jagoda plod? Ne, storžek je!

Naravnega okrasa v obliki modrih jagod pa nima vsak navadni brin (Juniperus communis), nekateri imajo zelene, nekateri nobenih. Pri navadnem brinu imajo jagode le ženske rastline, moške služijo le za oprašitev. Prvo leto so jagode zelene, pomodrijo šele drugo leto.

Jagode tega skromnega iglavca, ki domuje skoraj na vsej severni polobli, od severa Afrike do polarnih krajev, so danes »popularne« predvsem zaradi trendovske mode izdelovanja gina. Resnici na ljubo zanj potrebujejo le aromo zelo majhne količine jagod, s katerimi obogatijo žitno žganje, medtem ko je pravi domači brinjevec destiliran samo iz fermentiranih zmletih brinovih jagod, zalitih z vodo. Za liter žganja jih potrebujejo od 8 do 18 kilogramov!

Postopek je resda podoben kot pri pridobivanju sadnega žganja, le da pri brinjevcu ne zmeljejo plodov, temveč storžke! Brinove jagode so v resnici omeseneli storžki, saj je brin iglavec. Vrsta je dvodomna, kar pomeni, da so moške in ženske rastline ločene. Ženski, semenski storži so jagodičasti, v 18 mesecih dozorijo od zelenih do škrlatno črnih z modro voskasto ovojnico, oblikovani so kroglasto in imajo navadno tri (občasno šest) združenih lusk, o čemer pričajo tudi nekakšni rožički na spodnji strani jagode. Vsaka luska ima eno seme. Moški storži so rumeni, dolgi od 2 do 3 mm in odpadejo kmalu po sprostitvi peloda.

Žvečenje brinovih jagod celo proti kugi

Medtem ko žgane pijače med ljudmi veljajo, za »notranje razkužilo« proti povzročiteljem bolezni, ko se zadržujejo v sumljivem okolju ali so na potovanju, je žvečenje brinovih jagod od najstarejših časov veljalo za najboljše zdravilo proti vsem okužbam, celo proti kugi. Njihova prava moč je namreč v nečem drugem: brinovem eteričnem olju. Čeprav so brinove jagode neškodljive za zdrave, odsvetujejo množično uporabo za ljudi s težavami z ledvicami in nosečnice, enako pa velja tudi za brinovo eterično olje.