Za delitev in presajanje se odločimo, ko so cvetovi manjši kot prejšnja leta, jih je manj in je cvetenje manj izrazito, ko rastlina nima več lepe oblike rasti ali v sredini šopa ne odganja več. Razlog, da moramo že po nekaj letih presajati, je lahko tudi to, da smo prvotno sadili pregosto. Nekatere vrste je treba zaradi bujnosti rasti deliti vsaka tri leta, druge na pet let, potonike denimo delimo šele po desetletju in več. Prav potonike sodijo med tiste trajnice, ki jih presajamo le jeseni. V tej skupini so še telohi, orientalski ali turški mak in bradate perunike. Te sicer lahko presadimo že poleti, kmalu ko odcvetijo, nikoli pa ne spomladi, pred cvetenjem. Jesensko delitev prenesejo še številne druge trajnice, medtem ko je pomlad boljša za delitev trajnic, ki imajo lesnate korenine (npr. kresničevje, bodoglavec, grozdnata svetilka, svilnica …).
Pri delitvi hkrati razdelimo nadzemni in koreninski del rastline, pri čemer moramo paziti, da korenine čim manj poškodujemo. To lahko naredimo z rokami, nožem, škarjami, vilami ali lopato, odvisno od velikosti rastline, oblike in žilavosti korenin. Ob presajanju ponavadi porežemo večino nadzemnega dela, da se ne bi rastlina izčrpavala in izsuševala. Vendar to naredimo šele, ko smo jo že izkopali, saj so nam stebla in listi lahko v pomoč, ko jo poskušamo povleči iz tal. Mnoge trajnice so globoko ukoreninjene, nekatere lahko iz zemlje dvignemo s parom vil, okoli nekaterih pa moramo prej odkopati. Morda nam ne bo uspelo dvigniti vseh korenin, vsekakor pa jih ne trgamo narazen, dokler so še v zemlji. Korenine gručasto rastočih rastlin razdelimo s parom vil, ki jih vlečemo vsaksebi, z nožem ali lopato.
Medtem ko je pomembno, da delimo takrat, ko je za posamezne vrste čas najugodnejši, je za sajenje kupljenih trajnic v lončkih (ker imajo koreninsko grudo) čas manj odločilen. Jeseni jih posadimo nekaj centimetrov globlje v zemljo kot spomladi, saj jih lahko zmrzal, ker še niso dobro ukoreninjene, dvigne. Vedno pa jih po sajenju zalijemo.