Dipladenija na prostem – lepotica, ki ne mara mraza

Če upoštevamo zahtevo teh rastlin po toploti, saj ne prenesejo temperature pod 10 stopinj C, spadajo med manj zahtevne sezonske rastline, ker so skoraj brez bolezni in škodljivcev. Od srede maja do začetka oktobra so lahko na prostem, potem pa jih, predvsem večje rastline, lahko prenesemo v stanovanje. Prezimimo jih na temperaturi okoli 16 stopinj C. Predvsem večje rastline, ki imajo obliko delno olesenelega grmička, katerega obliko vzdržujemo z obrezovanjem, ali vzpenjavke, ki ji naredimo oporo ob količku, lahko gojimo tudi v stanovanju, vendar jim med rastno sezono ustreza visoka zračna vlaga.

Sredi večje posode lahko usmerimo dipladenijo v višino, ob robu pa posadimo povešave rastline. Foto: Floki/Shutterstock Foto:

Kot cvetoče posodovke pred vhodom ali v balkonskih koritih

Najprej so dipladenije prodajali v cvetličarnah kot večje posodovke z oporo, zdaj so na voljo tudi sadike iz potaknjencev za sajenje v balkonske posode. Iz potaknjencev (vršičkov) lahko sadike dipladenij vzgojimo tudi sami. Takšne sadike so primerne za sajenje v korita ali obešanke samostojno ali v kombinaciji z drugimi okrasnimi rastlinami, v katerih se prevešajo navzdol in ne potrebujejo opore. Poganjki bodo zrasli okoli pol metra.

Posebej opazne pa so te rastline s svežim videzom, ki spominja na slak, kot posodovke pred vhodom v hišo ali na terasi, kot so se pri nas najprej uveljavile. V delih sveta s toplejšim podnebjem, kjer lahko prezimijo na prostem, so, delno pritrjene ob oporo, priljubljene kot cvetiči zasloni na vrtu ali vzpenjavke pred vhodom. Povsod pa cvetijo med pomladjo in jesenjo, ko višje temperature spodbudijo rast poganjkov in cvetnih popkov. Cvetovi so bodisi rdeči, rožnati, beli, rumeni in celo progasti.

Dipladenijam na prostem najbolj ustrezajo lege z jutranjim ali popoldanskim soncem ali delna senca. Zalivamo jih toliko, da bo odcedna  prst, ki ima na dnu drenažo, vseskozi vlažna, sredi poletja tudi dvakrat do trikrat tedensko, a voda ne sme zastajati v podstavku.

Prezimovanje

V naših krajih jih v začetku oktobra prenesemo v notranje svetle prostore. Neposrednih sončnih žarkov se raje izogibamo. Najbolj primerna temperatura pozimi je 16°C. V tem času bodo rastline mirovale in jih zalivamo zelo redko, največ enkrat mesečno. Gojitelji, ki nimajo najbolj idealnih prostorov za prezimovanje (največkrat so ti pretopli), poročajo, da se jim večina listja osuje, vendar se rastline spomladi obrastejo z novimi poganjki. Od takrat potrebujejo pogostejše zalivanje in dognojevanje s tekočim gnojilom. Večjim rastlinam lahko pred pomladjo porežemo poganjke, ki se nam zdijo predolgi.

V toplejših delih sveta prezimi dipladenija na prostem. Foto: Nourinet/Shutterstock Foto:

Še k različnim imenom

Zakaj se dipladenije prodajajo tudi pod imenom madeville? Poenostavljeno povedano, so dipladenije samo ena od opisanih različic iz botaničnega rodu Mandevilla, in sicer se je to ime uveljavilo za Mandevillo sanderi. Danes poznamo veliko kultivarjev, ki so jim žlahtnitelji izboljšali lastnosti s križanjem, komercialno jih nekod prodajajo kot Madeville, drugje Dipladenie, v novejšem času pa tudi kot Sundaville in Tropidenie. Znane so tudi kot brazilski jasmin, čeprav z jasminom nimajo sorodstvene zveze.

Strupena okrasna rastlina
Pri dipladenijiah so nekateri deli kot pri mnogih drugih okrasnih rastlinah strupeni, mleček, ki se pocedi iz odlomljenih poganjkov, lahko na koži povzroči alergijsko reakcijo. Podobno denimo velja tudi za njihove botanične sorodnike oleandre.