Dolgo cvetoče trajnice

26. 9. 2024 | Besedilo: Jerneja Jošar | Fotografije: Jerneja Jošar

trajnice, jesenske trajnice, vrt jeseni, okrasni vrt, okrasne rastline

Ko se poletje začne poslavljati, se težko sprijaznimo, da bo obilja barv, vonjav in oblik, ki jih ponujajo cvetlične gredice, kmalu konec. Pa vendar ni treba, da je tako. Nekatere zelnate trajnice cvetijo neutrudno že od maja in junija, razveseljevale pa nas bodo vse do prve slane. Ni jih veliko, ki bi imele takšen razpon cvetenja, a so še kako pomembne v zasaditvah na gredah, več kot uporabne pa tudi v cvetličnih posodah.

Grintavec

Grintavca (Scabiosa columbaria) se boste nekateri spomnili z naših travnikov. Žlahtne različice so več kot hvaležne trajnice na obhišnih vrtovih ali v balkonskih zasaditvah. Podolgovati jajčasto ovalni listi z narezljanim listnim robom so pritlehni in tvorijo blazinasto rast. Že maja se pojavijo prva pladnjasto glavičasta socvetja, ki združujejo cevaste cvetove. Sorta 'Butterfly Blue' zacveti v modro vijoličasti barvi, sorta 'Pink mist' pa v rožnati. Cvetovi se odpirajo vse poletje in do pozne jeseni. Če pridno odstranjujemo odcvetele, je cvetenje bujnejše. Plodovi, ki ostanejo po cvetenju, so ščetinaste kroglice, botanično imenovane rožke. Pogosto boste priča čudovitim prizorom metuljev na cvetovih, saj jih obožujejo. Grintavec bo uspeval na sončnih in polsenčnih legah. Običajna vrtna tla bodo zadostila njegovim potrebam. Če se tu in tam pojavijo sušna obdobja, jih bo prenesel dokaj uspešno. Zaradi blazinaste rasti je odličen za zaključek gred, krasno se dopolnjuje z vrtnicami, kjer pokrije gola tla pod njimi, zaradi dolgega obdobja cvetenja pa je več kot dobrodošel tudi v cvetličnih posodah, ki popestrijo balkone, atrije, terase.

PREBERITE ŠE: ZDAJ JE ČAS ZA JESENSKO OSKRBO IN SAJENJE TRAJNIC

Krvomočnica

Kar nekaj sort krvomočnic (Geranium) poznamo, a tista, ki neprekinjeno cveti od maja pa vse do oktobra, je sorta 'Rozanne'. Globoko deljeni temno zeleni listi so že sami po sebi velik okras. Ko se maja pokažejo modro vijoličasti cvetovi, sestavljeni iz petih venčnih listov, na katerih so dobro vidne temne žile in bogate prašne vrečke, je ta nezahtevna trajnica zares privlačna že na daleč. Z blazinasto rastjo in dolgimi poganjki, ki se razpirajo okoli nje, je odlična za zastiranje praznih prostorov med višjimi trajnicami, čudovita je v kombinaciji z vrtnicami, sadimo jo pod drevesa in grmovnice, z njo zaključimo robove gred, tudi zelenjavnih, košata raščava pa je več kot primerna tudi za cvetlične posode. Na Nizozemskem jo velikokrat zasledimo kot preprogo, zasajeno v pasove, ki razmejujejo ceste od kolesarskih stez, nad njo pa se dviguje različno na redko posajeno drevoredno drevje. V višino zraste geranija okoli 30 cm, lahko tudi več, v širino se bogato razrašča z dolgimi poganjki. Ustrezajo ji dobra vrtna tla, sončne in polsenčne lege.

Gavra

Še ena krasotica in že skoraj stalnica lepo urejenih okrasnih vrtov je gavra (Gaura spp.). Na žalost nimamo lepšega slovenskega imena za to prefinjeno, a hkrati nič kaj zahtevno trajnico.

Rastlina je večji del olistana v spodnji tretjini, vrhnji del pa tvorijo izredno nežna in tanka stebla z množico zanimivih cvetov, ki se začnejo razkazovati junija in julija ter se odpirajo vse do zmrzali. Zanimivo je, da posamezen cvet zdrži le en dan, ampak so nastavki tako bogati in novi cvetovi tako pogosti, da sploh nimamo občutka, da je tako. Štirje skoraj rombasti cvetni listi so drug od drugega dovolj razmaknjeni, v predel, ki kar kliče po tem, da bi ga zapolnil še peti, pa štrli množica dolgih prašnikov, ki obdajajo pestič na dolgem peclju. Barve segajo od snežno belih, belih z rožnato obrobljenimi cvetnimi listi do rožnatih in celo rdeče rožnatih.

Lepa je na okrasnih gredah v družbi drugih trajnic, lahko jo sadimo v cvetlične posode, sama sem jo uvrstila tudi na zelenjavni vrt. Tla morajo biti čim bolj odcedna, saj je zastajanje vode zlasti v zimskih mesecih lahko zanjo pogubno. Sicer pa bo rasla tako v peščenih kot skalnih tleh in seveda v običajni vrtni zemlji. Ekstremna vročina žal vpliva na videz cvetov, suša pa ji ne pride do živega.

Če opazimo, da cvetenje pojenja, rastlino prikrajšamo na polovico. Tako jo pomladimo. V dokaj kratkem času spet bujno zacveti.

!!galerija!!


Sort je ogromno, naj omenim le najpogostejše. Sorta 'Whirling butterfly' z belimi cvetovi, ki so v popkih še rožnati, zraste do 70 cm visoko. Rožnata 'Flamingo Pink' je bujnega cvetenja, zraste okoli 50 cm, dobro jo je julija za polovico porezati, da potem jeseni dlje ostane v dobri cvetoči kondiciji. 'Gambit white' je nižja sorta z belimi cvetovi. V višino zraste okoli 50 cm. Če jo sredi sezone do polovice porežemo, bujneje cveti globoko v jesen. 'Gambit pink' je zelo nizka sorta z intenzivno rožnatimi cvetovi. V višino zraste le 30 cm. Gaura lindheimeri 'Passionate Rainbow'´ je posebna pisanolistna sorta z rožnatimi cvetovi in listi s kremno belo obrobo ter močnim rdečim nadihom. Gaura lindheimeri 'Siskyou pink'´ je stara preizkušena rožnata sorta. Ker zraste tudi do 70 cm visoko, jo je dobro konec pomladi vršičkati oz. znižati. Gaura lindheimeri 'Blaze' je lepa rožnata sorta s temno rdečimi mladimi listi. V višino dosega od 50 do 70 cm.

Sorta, ki zacveti pozneje julija, je 'Snowbird', s popolnoma belimi cvetovi, nizka, do 40 cm visoka, je bela sorta 'Short Form'.

PREBERITE ŠE: JESENI SADIMO TRAJNE DIŠAVNICE

Patagonski sporiš

Če želimo nekaj višjega in zares dolgo cvetočega, je patagonski sporiš (Verbena bonariensis) odlična izbira. Od 100 do 150 cm visoka vitka stebla, le bore malo olistana, nosijo na vrhu ljubka vijoličasta socvetja. Če si vzamemo trenutek in jih opazujemo od blizu, se bomo vanje zaljubili. Tako kot so vanje zaljubljeni metulji in čebele, ki jih neutrudno obletavajo. Je delno prezimna trajnica, kar pa ne pomeni, da je naslednje leto ne bo več na vašem vrtu. Izkušnje so pokazale, da na toplih zavetnih legah in dobro odcedni zemlji zdrži kar nekaj let. Sicer pa se sama zelo dobro seje, tako da jo včasih najdemo še kje drugje na vrtu, ne samo na gredah, kjer je že rasla. Pustite se prijetno presenetiti. Lepo bo uspevala na sončnih in delno senčnih legah.

Od prvih cvetov v juniju neutrudno cveti do oktobra. Odcvetele cvetove sproti odstranjujemo, da je bogastvo cvetov, ki sledi, še večje. Jeseni pustimo suha socvetja na rastlini in jih porežemo šele ob koncu zime, da se zaseje na novo. Zanimivo steblo, ki nosi cvetove, je v prerezu pravokotno in navkljub višini, ki jo doseže, trdno in stabilno, da ne potrebuje opore. Le močni vetrovi mu bodo lahko škodili.

Sporiš sadimo na grede s trajnicami v skupine ali pa vmes med druge trajnice razpredimo po eno rastlino po celotni gredi. Tako se bo nad zasaditvijo tu in tam dvigoval nežen vijoličast oblaček cvetov in jo naredil mehkejšo. Lepe so tudi zasaditve v cvetlične posode. Zanje sta odlični sorti 'Vanity' in 'Lolipop', ki sta nižji, od 50 do 70 cm.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

ZAVRNI STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE