Družba grmovnic in trajnic: Ne sadimo jih vsevprek

Kakšna so osnovna načela kombiniranja grmovnic s trajnicami na vrtu?

Pri načrtovanju si moramo predstavljati velikost posamezne rastline po nekaj letih. Zelo pomembno je, da poznamo zahteve vsake rastline po svetlobi, toploti, hranilih in vrsti tal. Že pri pripravi površine lahko namestimo namakalni sistem in ob sajenju grmovnic dodamo zastirko, ki bo ohranjala tla topla, vlažna, manj bo plevela. Vsak vrt je zanimiv, če je vse leto cvetoč. To pomeni, da ko se cvetenje posamezne rastline končuje, se nanj pripravlja že druga. Lastnik vrta naj bo pozoren tudi na barvno kombinacijo rastlin. Vsekakor pa sta pri zasaditvi pomembna velikost vrta in čas, ki ga bomo namenili oskrbi.

V čem je razlika med takšno združbo rastlin in gredo, na kateri prevladujejo trajnice?

Kombinacija grmovnic in trajnic vrt zelo popestri z razgibano višino rasti rastlin, od nizkih do srednje visokih in visokih. Manj pa je poudarjena barvna paleta v primerjavi s samimi trajnicami, pri katerih številni majhni, pisani cvetovi delujejo kot barvna preproga. Pri zasaditvi, ki vključuje grmovnice, imamo opraviti tudi z natančnim, pravilnim in estetskim obrezovanjem. Vedeti moramo, katere grmovnice obrezujemo spomladi, katere jeseni. Ta zasaditev potrebuje več prostora, medtem ko trajnice sadimo na manjšo razdaljo. Pri kombinaciji grmov ob robu gozda velikokrat uspevajo naravne trajnice. V zasaditev lahko vključimo številne požlahtnjene sorte, ki so barvno pestre, cvetovi so omam­nega vonja, listi so lahko pisani, plodovi pa dekorativni. Vendar gredne trajnice potrebujejo več oskrbe. Kombinacijo višjih grmov in trajnic uporabimo tudi takrat, ko želimo na vrtu ustvariti intimnost, pri čemer si lahko pomagamo z dodatkom vzpenjalk in ovijalk.

Denimo, da bomo sami zasnovali novo zasaditev na vrtu. Vanjo bi radi vključili rastline, ki so nam všeč. Kako se lotimo dela?

Najbolje je najprej prelistati katalog z rastlinami in obkljukati, katere so nam všeč, se pozanimati o zahtevnosti oskrbe in pretehtati, ali bomo imeli čas zanjo. Zamislimo si, kje bomo imeli zelenjavni vrt, kje zeliščnega in okrasnega. V zadnjem času je veliko želja po skalnjakih, trendovskih zasaditvah korit na terasah ali dekoraciji vhoda v hišo. Imeli bi nekaj, kar je lepo in ne zahteva veliko dela. V ta namen so prava izbira trajnice, saj je v primerjavi z enoletnicami in dvoletnicami manj dela z menjavanjem rastlin. Poučiti se moramo o povprečnih višinah in širinah grmov, poleg rastnih razmer za rastline je pomemben podatek o njihovi odpornosti proti vetru, suši in prahu. Težave so v mestih, kjer je zrak bolj onesnažen, ali v bližini cest, ki jih pozimi solijo. Pri zasaditvi je pomembno tudi kombiniranje rastlin s fino in grobo strukturo listov.

Ko je načrt pripravljen, moramo ustrez­no pripraviti rastišče, predvsem imam v mislih ustrezno vrsto zemlje in globino obdelave tal.

Ali prej zasadimo grmovnice ali trajnice?

Vedno najprej sadimo grmovnice. Najprej najvišje, potem srednje visoke, sledijo nizke in pokrovne. Trajnice pridejo na vrsto zadnje. Pomembna je tudi razporeditev rastlin. V ozadju bodo zagotovo višje, v ospredju nižje. To je pravilo razporeditve, če govorimo o enostranski zasaditvi. Na brežino sadimo pokrovne, nizke rastline, ki imajo globoke korenine.

Kako izbiramo trajnice za združbo kisloljubnih grmovnic?

Kisloljubnim grmovnicam vsako leto dodajmo kislo zemljo. Verjetno imate v mislih rododendrone, skimije, kamelije, pierise, hortenzije, svetlike, gaulterije, brusnice, jesenske vrese, spomladanske rese ter ameriške borovnice. Vemo pa, da večina trajnic uspeva v rahlih, peščeno ilovnatih tleh, bogatih s humusom. Najbolje je, da ob sajenju kisloljubnih rastlin uporabimo folijo, ki se uporablja za ribnike, saj s tem zadržimo kislo zemljo samo okoli posajene rastline. Potem tudi ne bo težav s sajenjem drugih trajnic v njihovo bližino.

Z zasaditvijo bi želeli ustvariti naraven vtis – kako po oblikovni plati kombiniramo grmovnice in trajnice?

Pomembni so velikost rastlin, čas cvetenja in barvna usklajenost. Pri novejših zasaditvah je barva rastlin pogosto povezana z barvo fasade hiše. Na podeželju se bomo odločili za drugačne grmovnice in trajnice kot v mestih. Med grmovnicami lahko izbiramo pisanolistne sorte. Kombiniranje različnih vzgojnih oblik in struktur rastlin bo dalo vrtu dodatno vrednost. Vedno najprej izberemo rastline, ki bodo najdlje časa cvetele, sledijo spremljajoče in na koncu rastline, ki zapolnijo prazna mesta. Nekatere se izredno počasi vraščajo v tla, prva leta slabše cvetijo, zato se njihova dekorativnost prav pokaže šele po nekaj letih.

Kakšne so najpogostejše napake, ki jih opažate na vrtovih?

Lastniki vrtov radi sadijo kar vsevprek. Kjer vidijo prostor, nekaj posadijo. To je najlažje, za rastline pa ni dobro. Vsaka potrebuje svoj način gojenja. Marsikdo pozabi na gnojenje; to je pomembno tudi za grmovnice. Zaradi pomanjkanja železa se lahko pojavi kloroza, rumenkasta bledica listov. Rastline tudi ne prenesejo svežega hlevskega gnoja tik ob steblu oziroma deblu. Zaradi vsebnosti večje količine dušika namreč povzroča ožige in privede do propada korenin. Veliko napak je pri obrezovanju grmov. Velja načelo, da poleti cvetoče grmovnice obrezujemo spomladi, če grm cveti zgodaj spomladi, ga obrežemo po cvetenju, poleti. Težava je tudi pri novih sortah iz tujine. Nekatere se pri nas še niso aklimatizirane, kar pomeni, da se še niso navadile na naše podnebne in talne razmere. Lahko bodo pozneje ali slabše zacvetele, morda bodo celo propadle. Pri vzpenjalkah in ovijalkah je nujno najprej postaviti oporo.

Kakšne kombinacije izbrati za majhen vrt?

Lahko si zasadimo kakšno grmovnico, družbo pa naj ji delajo nižje in pokrovne trajnice. Med pokrovne spadajo homulice, petoprstniki, pijavčnice, hoste, avbrecije, nageljčki, koprive, zvončki, debelačke. Na manjših vrtovih lahko zasadimo tudi korita. Uporabimo nižje rastoče lesnate rastline, od brinov, ognjenih trnov, panešpljic, cipres do vzpenjalk in ovijalk. Zelnate trajnice redkeje sadimo v korita, izjema so čebulnice.

Lahko predlagate kombinacijo, ki je ni treba veliko vzdrževati?

Trajnice so si zelo različne, tako po videzu kot po rastnih zahtevah. Nizke, slabotne sadimo v skupinah. Gostejša zasaditev je lepšega videza, v njej ni veliko plevelov. Malo dela je s pušpanom, klekom in lovorikovci. Vzdrževalna rez pri njih ni zahtevna, vendar so pri nas zadnja leta težave z novim škodljivcem in boleznimi, ki jih je težko obvladovati. Tudi s čebulnicami ne bomo imeli veliko dela, pomembno je, da pomladi cvetoče poleti izkopljemo in jih jeseni spet posadimo, poleti cvetoče čebulnice in gomoljnice pa sadimo v maju.

Veliko manj dela bomo imeli, če bomo vse rastline sadili na zastirko. Lahko izbiramo med naravno in umetno. Na trgu obstaja pestra barvna paleta okrasnega lubja, ki še poudari videz zasaditve. Pri trajnicah pa strokovnjaki uporabo lubja odsvetujemo.

Kaj posaditi na sončen vrt in kako rastline razporediti?

Na sončen vrt predvsem sadimo rastline, ki prihajajo iz toplejših krajev. Pri izbiri grmovnic imamo pester izbor. Najlepši so metuljniki, oslezi, forsitije, grmasti petoprstniki, dojcije, brini, božja drevca, indigovci, grmasti jetičniki, nepozebniki, košeničice, okrasni sroboti, češmini, azaleje, aktinidije, vajgelije, glicinije, tamariše, španski bezgi, medvejke, brnistre, rožmarini, santoline in pritlikavi borovčki. Izmed trajnic lahko zasadimo perunike, homulice, netreske, sivke, rmane, mlečke, nageljčke, kamnokreče, make, lilije, astre, turške nageljne, ostrožnike, potonike, lampijončke, vijolice, pajčolanke, pisane trave, plamenke. Rastline razporedimo po višini, barvi cvetov, zahtevnosti po talnih in klimatskih razmerah ter strukturi listov. Teže je razporediti trajnice, ki potrebujejo sončno lego, h grmovnicam, saj jih moramo saditi bolj narazen kot trajnice za senčna rastišča, da lahko pridejo do svetlobe.

Kako naj grmovnice in trajnice kombiniramo na senčnem delu vrta?

Med grmovnicami je izbira rastlin, primernih za senčna mesta, manjša kot za sončna. Je pa veliko takšnih, ki jih lahko sadimo tako na sonce kot v polsenco. Vseeno naj omenim nekaj primerkov za senčne lege. To so zimzeleni, brogovite, mahonije, kaline, kamelije, lovorikovci, japonske skimije, šmarne hrušice, navadni dreni, navadni volčini, bršljani, vednozelene krčnice, leske, pušpani in thunbergijevi češmini. V senco lahko sadimo večji izbor trajnic. Meni so najlepše hoste. Že sama barvitost njihovih listov je izjemno lepa. Pod drevje lahko sadimo srčke, kresnice, preobjede, vetrnice, praproti, bergenije, ciklame, okrasne koprive, vresje, rese, debelačke, orientalske telohe, skrečnike, orlice, krvomočnice, pijavčnice, plahtice, šmarnice, hojhere in nekatere čebulnice, npr. zvončke in močvirske tulipane.