Harmonija jesenskih trajnic

13. 9. 2019 | Besedilo: J. B. | Fotografije: Alenka Gorza in Shutterstock

trajnice, okrasni vrt, delitve trajnic, sajenje trajnic

Če smo se odločili razpoloženje v okrasnem vrtu poleg okrasnih dreves in grmičevja ustvarjati predvsem s trajnicami, moramo kombinirane zasaditve načrtovati, da bodo lepe večji del leta. Resda se cvetenje večine trajnic zvrsti od pomladi do avgusta, mnoge pa nas z njim razveseljujejo šele jeseni. Septembra se na soncu v vsej polnosti razrastejo okrasne trave, hermelike, jesenske astre, jesenske vetrnice, v senci pa grozdnate svetilke.

V tej združbi nas še vedno razveseljuje razkošje barv in odtenkov, a kakor da gredo ti vštric z jesensko svetlobo in se zabrisujejo v tople pastele. Astre najrazličnejših barv in anemone na vitkih steblih nam popestrijo megličasta jutra, visoke trave med njimi uravnovešajo teksture in barve, se poigravajo s svetlobo in niso nikoli pri miru. S prvimi mrzlimi jutri začenjajo trave spreminjati barve, v listih opazimo barvni nadih njihovih cvetov – od srebrnih, modrikastih do rumenkastih, rožnato rjavih in bordojskih.

Največji čar okrasnih trav, ki so tudi trajnice, je prav gibanje, zato so ena najlepših družabnic hermelikam, saj ustvarjajo kontrast njihovim togim grmičkom s skoraj ploščatimi cvetovi. Če smo pri kombinacijah pozorni na barvo cvetov, ustvarimo harmonično kombinacijo. Hermelike z močno rožnatimi cvetovi so bodo lepo povezale z japonsko perjanko (Pennisetum alopecuroides), ki ima škrlatne ščetinaste cvetove, z migotajočimi vrhovi prosa (Panicum virgatum) ali pokončno rastočo imperato z rdečimi listi (Imperata cylindrica 'Red Baron').

Jesenska čebelja paša
Jeseni cvetoče trajnice so pomembne tudi kot čebelja paša, saj večina drugih rastlin takrat že odcveti. Med senčnimi trajnicami je za čebelarje pomembna grozdnata svetilka, med tistimi, ki za bujno cvetenje potrebujejo sončno lego, pa astre, hermelike in rudbekije. Ni denimo naključje, da čebelarji rudbekije (Rudbeckia sullivanti) pogosto sadijo ob čebelnjakih, saj cvetijo vse od avgusta do oktobra. Poleg čebel privabljajo tudi čmrlje in ptice (te zaradi semen, ki se razvijejo v temni stožčasti sredici zlato rumenih cvetov). Foto Shutterstock

Hermelika

Uporabnost in trpežnost hermelik (Sedum spectabile, Sedum telephium) je v slovenskih vrtovih dobro poznana, manj pa je cenjena njihova obstojnost vse tja do zime. Stebla s cvetovi se jeseni lepo posušijo in so pokrita z ivjem ali snežno kapico lep okras. Kot večina trajnic imajo hermelike rade odcedno, tudi peščeno zemljo, predvsem pa ne marajo preveč gnojenja. Barve njihovih stebel, listov in cvetov, ki so sicer značilnost vrste in sorte, bodo na pregnojeni gredici namreč precej manj izrazite kot v revnih tleh, pa tudi poganjki bodo razpotegnjeni in manj trdni.

Listi pri hermelikah niso samo svetlo zeleni s sivkastim poprhom, kakršnih smo najbolj vajeni, temveč tudi rumenkasti, vinsko rdeči, modrikasti, celo večbarvni, paleta cvetov pa gre od kremne, rumenkaste, različnih odtenkov rdeče do rjaste barve. Med najbolj znanimi sortami hermelik so rožnate 'Carl', 'Herbstfreude', 'Matrona' (rdeče vijoličasto nadahnjena stebla), beli 'Stardust' in 'Iceberg', novejša pa 'Yellow Xenox', ki ima kremno rumene cvetove in rdeče rjave liste in stebla.

Grozdnata svetilka

Na senčnih legah je jeseni lepa grozdnata svetilka (nekdaj je spadala v botanični rod Cimicifuga, danes v rod Actaea, iz katerega je znana njena sorodnica črnoga). Odlikuje se po nacepljenih listih, ki rastejo iz močnega šopa. Iz njega poženejo tudi visoka cvetna stebla, na katerih se jeseni odprejo klasasta socvetja kremne ali bele barve. Svetilke imajo zelene ali temno obarvane liste. Med slednjimi je zelo priljubljena sorta 'Brunette', pri kateri so vijoličasto rdeči. Zacveti zelo pozno, drobni beli cvetovi so združeni v dolga socvetja na koncu visokih stebel. Zraste do 160 cm visoko. Svetilke sadimo v hladne dele vrta, v bolj vlažno zemljo. Danes je grozdnata svetilka zelo raziskana rastlina. Zdravilni izvlečki iz njenih korenin blažijo posledice zmanjšane pro­izvodnje hormonov v menopavzi, ki se kažejo v različnih klimakteričnih težavah. Črnoga, ki pri nas raste v naravi, je strupena.

Jesenska delitev in sajenje trajnic

- Trajnice sadimo jeseni, potem ko prerasle rastline razdelimo, ali kupimo sadike v lončku. Z izrazom presajanje označujemo delitev in ponovno sajenje trajnic.
- Tako za jesensko sajenje novih sadik kot presajanje je pomembno, da jih posadimo najmanj šest tednov pred zmrzaljo, da se bodo ukoreninile.
- Prednost jesenskega sajenja je dobra oskrbljenost tal z vlago.
- Jeseni ne presajamo zdaj cvetočih trajnic, toplotno občutljivih trav (npr. perjanke, Pennisetum) in trajnic, ki izvirajo iz top­lejših krajev (npr. sivka in žajbelj). Te delimo in sadimo spomladi.
- Samo jeseni presajamo potonike, telohe, orientalske make, bradate perunike. Druge trajnice lahko presajamo spomladi ali jeseni.
- Trajnice delimo, ko nimajo več lepe oblike, ko slabše cvetijo ali ko sredi šopa ne odganjajo več.
- Najprej porežemo večino nadzemnega dela, nato koreninsko grudo s parom vil dvignemo iz zemlje. Podzemni del razdelimo na več delov, tako da ima vsak zdrave korenine in vsaj kakšen poganjek.
- Korenine razrahljamo, da bi se laže vrasle.
- Gredo prekopljemo in odstranimo trajne plevele.
- Pri jesenskem sajenju pognojimo trajnice manj kot spomladi, da ne bi pred zimo preveč odgnale, zaradi česar ne bi razvile zimskih brstov in bi propadle. Dognojimo jih spomladi. Tudi sicer se presežek jeseni uporabljenih gnojil (zlasti hitro topnih) izpira v podtalnico.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE