Japonske češnje prelepe ob stoletnici Univerze v Ljubljani

2. 4. 2019 | Besedilo: Jože Bavcon

japonske češnje, večna pot, Botanični vrt, Japonska

Februarja 1999 smo v Botanični vrt Univerze v Ljubljani sprejeli darilo države Japonske Sloveniji, sadike japonskih češenj. Slovesna predaja je bila 3. februarja 1999 v japonskem parlamentu. Najprej so bile vse še zelo mlade sadike v karantenskem nasadu na sedanji lokaciji tropskega rastlinjaka, ob obisku princese Sayako v Sloveniji leta 2000 pa smo prve sadike slovesno zasadili na novi lokaciji botaničnega vrta, v Biološkem središču na Večni poti 111, kjer si jih te dni lahko ogledate v najlepšem razcvetu.

FOTO: Jože BavconIz Japonske v Botanični vrt je prispelo sedem različnih vrst in sort japonskih češenj: Prunus campanulata, P. x yedoensis 'Yedoensis', P. jamasakura 'Kenro-kuen-kumagai', P. lannesiana 'Goiko', P. lannesiana 'Sekiyama', P. sargentii in P. verocunda 'Antiqua'. Sadike so bile iz drevesnice Saitami v bližini Tokia.

Japonske češnje imajo za Japonce skozi njihovo zgodovino velik simbolni pomen. V devetem stoletju so pred cesarsko palačo zasadili prvo češnjo in od takrat naprej nosijo zanje pečat aristokratske in skorajda svete rastline. Evropi so bile japonske češnje prvič predstavljene v poročilu Philippa von Siebolda, nemškega  zdravnika in raziskovalca Japonske med letoma 1823 do 1830. Poleg češenj je zaslužen tudi za vnos drugih japonskih rastlinskih vrst v evropske vrtove. V diplomacijo pa so češnje stopile po zaslugi soproge 27. ameriškega predsednika Williama Howarda Tafta, ki je funkcijo opravljal med letoma 1909 in 1913. Gospa Taft se je zagledala v njihovo lepoto in njena zamisel je bila, da bi češnje v večjem številu zasadili v washingtonski park Potomac. Leta 1912 so tako Japonci podarili 3000 sadik mestu New York in 3000 mestu Washington za omenjeni park. Od tedaj so češnje diplomatsko darilo.

Po dvajsetih letih rasti v Sloveniji so se iz teh komaj kaj več kot meter velikih sadik razvila prava drevesa in njihovo cvetenje, predvsem sorte P. x yedoensis 'Yedoensis', je  prav te dni najveličastnejše.  V njihovi lepoti lahko uživate na Večni poti 111, ob Biološkem središču in novih fakultetah nasproti živalskega vrta. Lahko bi rekli, da letos še posebej bogato cvetijo v čast 100-letnici Univerze v Ljubljani. Nekaj njenih predstavnikov pa cveti tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, na Ižanski cesti 15.


Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE