Japonske češnje prelepe ob stoletnici Univerze v Ljubljani

Iz Japonske v Botanični vrt je prispelo sedem različnih vrst in sort japonskih češenj: Prunus campanulata, P. x yedoensis 'Yedoensis', P. jamasakura 'Kenro-kuen-kumagai', P. lannesiana 'Goiko', P. lannesiana 'Sekiyama', P. sargentii in P. verocunda 'Antiqua'. Sadike so bile iz drevesnice Saitami v bližini Tokia.

Japonske češnje imajo za Japonce skozi njihovo zgodovino velik simbolni pomen. V devetem stoletju so pred cesarsko palačo zasadili prvo češnjo in od takrat naprej nosijo zanje pečat aristokratske in skorajda svete rastline. Evropi so bile japonske češnje prvič predstavljene v poročilu Philippa von Siebolda, nemškega  zdravnika in raziskovalca Japonske med letoma 1823 do 1830. Poleg češenj je zaslužen tudi za vnos drugih japonskih rastlinskih vrst v evropske vrtove. V diplomacijo pa so češnje stopile po zaslugi soproge 27. ameriškega predsednika Williama Howarda Tafta, ki je funkcijo opravljal med letoma 1909 in 1913. Gospa Taft se je zagledala v njihovo lepoto in njena zamisel je bila, da bi češnje v večjem številu zasadili v washingtonski park Potomac. Leta 1912 so tako Japonci podarili 3000 sadik mestu New York in 3000 mestu Washington za omenjeni park. Od tedaj so češnje diplomatsko darilo.

Po dvajsetih letih rasti v Sloveniji so se iz teh komaj kaj več kot meter velikih sadik razvila prava drevesa in njihovo cvetenje, predvsem sorte P. x yedoensis 'Yedoensis', je  prav te dni najveličastnejše.  V njihovi lepoti lahko uživate na Večni poti 111, ob Biološkem središču in novih fakultetah nasproti živalskega vrta. Lahko bi rekli, da letos še posebej bogato cvetijo v čast 100-letnici Univerze v Ljubljani. Nekaj njenih predstavnikov pa cveti tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, na Ižanski cesti 15.