
Kaj to pomeni? Dalije so v svoji domovini Mehiki, kjer je precej topleje, trajnice, pri nas pa jih zebe, zato moramo njihove rizome (odebeljene korenine, nekateri jim pravijo tudi gomolji) jeseni izkopati iz zemlje in pospraviti v klet, v naslednji sezoni pa jih na vrt ali v korita posaditi šele pozno spomladi. Pred tem lahko njihovim gomoljem na toplem pomagamo, da prej odženejo.
Rožice, ki nas spominjajo na babičin vrt, lahko spomladi v zaprtem prostoru, podobno kot druge enoletnice, tudi posejemo, rastlinice prepikiramo in presadimo v lončke, sredi maja pa jih posadimo v balkonsko korito ali na vrt.
Kdor se zaljubi v cvetice, ki skrbijo za ognjemet barv od poznega poletja do jesenskih slan, ve, da se seme dobi le za dalije s preprostejšimi cvetovi, medtem ko se pri tistih z bolj neverjetnimi, velikimi, umetelnimi cvetovi prodajajo le gomolji. Te sorte so namreč nastale po večkratnih križanjih in njihovo seme je neredko sterilno, zato se razmnožujejo le z gomolji ali potaknjenci. Z njimi dobimo povsem enake dalije, kot so tiste na sliki (morda malo bolj skromne). Če nam katero dalijo uspe semeniti jeseni na vrtu, pa v nasprotju s prvim načinom, ne moremo vedeti, kakšne lastnosti bo imel njen potomec.
Gomolji, ki smo jih kupili v vrtnem centru, navadno nimajo toliko delov kot šop domačih rizomov od rastline, ki smo jih jeseni izkopali iz zemlje. Te lahko z delitvijo na več delov (nespolno) razmnožimo, pri čemer bodo vse rastline, ki bodo zrasle iz gomoljev, enake. Trgovinski gomolji pa so že bili razdeljeni, zato bomo morali do naslednje delitve počakati vsaj eno sezono.
Če gručasto razrasle rizome razdelimo na več sadik, mora imeti vsak vsaj en presušen ostanek lanskoletnega stebla, ob katerem so zraščeni skupaj. Prav tam se namreč skrivajo očesa za letošnje poganjke. Včasih jih opazimo že pri delitvi, drugič pa šele čakajo na prebujenje. Lahko se zgodi, da so zaradi višje temperature v prezimovališču celo že odgnali. Zato smo pri rezanju z vrtnimi škarjami ali nožem zelo previdni.
Gomolje marca ali pozneje posadimo v vlažen substrat, jih prekrijemo s 3 do 5 cm zemlje in lončke hranimo na svetlem, v ne pretoplem delu hiše (prostor naj bo raje nezakurjen). Skrbimo, da je substrat ves čas vlažen, ne pa moker. Gomolj vedno posadimo tako, da ostanki lanskoletnega stebla silijo navzgor ali pa so navzgor obrnjena očesa ali kalčki. Čez dober mesec bodo iz zemlje pokukali krhki poganjki.
Podobno kot pri siljenju naredimo tudi pri vzgoji potaknjencev; le da lahko zgornji del gomolja v posodi kuka iz zemlje. Ko so poganjki, ki so odgnali iz očes, dolgi 5 cm, jih odrežemo tako, da ima vsak na dnu še malo lanskega tkiva (peta starševskega gomolja). Tako se bodo namreč raje ukoreninili v lončke. Prve dni po sajenju čeznje za nekaj dni poveznemo polivinilasto vrečko, da se ne izsušijo.
Ukoreninjene potaknjence ali sadike, ki so nam odgnali na toplem, najprej postopoma privajamo na zunanji zrak, na prosto pa jih posadimo, ko mine nevarnost pozebe.
Seme dalij posejemo zgodaj spomladi na toplem v substrat za setev, sejančke s pikiranjem presadimo v lončke in jih potem prestavimo v svetel, a za nekaj stopinj hladnejši prostor. Čvrste in utrjene bomo na prosto presadili ob istem času kot potaknjence. Rastline bodo prav tako zacvetele pred jesenjo in naredile gomolje, ki jih bomo lahko prezimili.
Gomolje jeseni izkopljemo, ko prva slana posmodi nadzemni del dalij. Izkopljemo jih z vilami, stebla porežemo za ped nad gomolji. Vse naj se nekaj dni suši, nato gomolje zložimo v zaboj ali škatlo ter zasujemo s suho žagovino, šoto ali prstjo. Izkopanim gomoljem prija prezimovanje v kleti, kjer hranimo krompir.
Pri katerih cveticah ravnamo enako
Podobno kot dalije lahko na toplem nakalimo tudi indijske kane in gomoljne begonije (le da pri teh traja dlje). Na mraz so občutljive tudi gladiole, vendar njihove čebulice kalijo precej hitro, zato jih smiselno maja posaditi neposredno na vrt, brez nakaljevanja.