Ko se odločimo posaditi drevo, se moramo najprej dobro pozanimati, katere drevesne vrste so primerne za naše klimatske razmere in vrsto tal, kakšne so njihove omejitve ter kakšno oskrbo potrebujejo. Drevesnih vrst ne izbiramo samo glede na všečnost, temveč predvsem glede na razpoložljivi prostor, osončenost in klimo na vrtu ali dvorišču. Zakaj je priporočljivo, da sadimo avtohtone drevesne vrste, ki so prilagojene na naše razmere, smo pred kratkim na naši spletni strani že pisali.

Ker pa se jesen počasi preveša v drugo polovico, je od srede oktobra pravi čas, da izbrana drevesa tudi zasadimo. Zaradi oskrbe z vodo ima prednost jesensko sajenje pred spomladanskim. Čas je primeren, vse dokler zemlja ne zmrzuje.

PREBERITE ŠE: V NASELJU DOBRODOŠLE AVTOHTONE DREVESNE VRSTE

Najboljši čas za sajenje listopadnega drevja je, ko to miruje, to je, potem ko listje odpade.

Zakaj pozno jeseni

Listopadno okrasno drevje in grmovnice je najbolje saditi, ko mirujejo, torej ko jeseni odvržejo liste. Enako velja tudi za sadno drevje.  Takrat je zanje presaditveni šok manjši, hkrati pa je jeseni praviloma več padavin, zato se tudi najbolje ukoreninijo. Jeseni so pri nas namreč precej deževne, zemlja se posede in ustvari se ustrezen stik med njo in koreninami. Če sadimo spomladi in pride hitro vroč in sušen del leta, ni nujno, da se ta naravna povezava tako lepo vzpostavi. Razlog za to so predvsem vse pogostejša spomladanska sušna obdobja, ki zaradi pomanjkanja vlage takoj po posaditvi lahko ogrozijo mlada drevesa.

Jeseni ne sadimo le zimzelenega drevja, od sadnih vrst kivija in kakija. Od začetka novembra do takrat, ko tla pomrznejo, je tudi najboljši čas za sajenje sadnih dreves z golimi koreninami.

POSADITE DREVO IN SODELUJTE V EVROPSKI KAMPANJI

Vsako na novo posajeno drevo na svojem vrtu ali dvorišču lahko zabeležite v aplikaciji MapMyTree in prispevate košček mozaika v evropski kampanji Tri milijarde dodatnih dreves v EU do 2030. Pobudi se lahko priključijo tako posamezniki, kot tudi organizacije in skupnosti. Svoj del k uresničitvi skupnega cilja pa lahko prispevate tudi z udeležbo na številnih akcijah zasajanja dreves, ki jih pripravljajo občine in druge organizacije.

Vsebino omogoča Evropska komisija, Predstavništvo v Sloveniji. Povezava vodi na spletno stran oglaševalca.

Kako sadimo

Čeprav sam postopek sajenja ni zahteven, mnogi ljubiteljski vrtnarji pri tem naredijo napake, zaradi katerih drevesce slabo napreduje ali celo propade

Najprej pripravimo sadilno jamo, za katero izberemo mesto na vrtu ali dvorišču, kjer je zemlja rodovitna, dovolj globoka, odcedna in kjer ni visoke podtalnice. Če je le mogoče, jamo pripravimo še pred nakupom sadik, da jih lahko takoj posadimo. Ljubiteljskim vrtnarjem se namreč zaradi odlašanja pogosto zgodi, da se sadikam z golimi koreninami  te izsušijo, ali pa v vrtnih cent­rih kupijo sadike v loncih, ki imajo zasušeno koreninsko grudo - takšne je treba pred sajenjem namočiti, da se substrat prepoji z vodo.

Sadna drevesa: Večina rastlin potrebuje zemljo, globoko vsaj 50 cm, da jih suša ne prizadene in nam jih ni treba pogosto zalivati. Jama naj bo široka od 60 do 70 cm in globoka vsaj 50 cm. Če je mogoče, ločimo zgornji in spodnji sloj zemlje, da bomo jamo zasipavali v obratnem vrstnem redu, kot smo jo odkopavali.

Okrasna drevesa: Velja podobno kot za sadna drevesa, sadilna jama naj bo globoka vsaj toliko, kolikor je visok lonec s sadiko, ali toliko, da bo sadika z golimi koreninami posajena enako visoko, kot je rasla v drevesnici. Širina naj bo najmanj za dva premera koreninske bale ali krošnje drevesca.

Pomembno je, da ob pripravi jame temeljito prerahljamo tudi njeno dno. Med zasipavanjem koreninske grude sadiko držimo v pokončnem položaju, pri čemer pazimo na višino. Po sajenju drevo obilno zalijemo z najmanj  10 litri vode.

Celoten postopek sajenja okrasnih dreves si lahko ogledate tudi v spodnjem videu, ki smo ga v našem uredništvu pred leti posneli skupaj z Jankom Zverom iz Arboretuma Volčji Potok.

Še priporočilo: dobro je, da drevesa ne sadimo na isto mesto, kjer je prej raslo drugo drevo enake vrste. Razloga sta dva: enostranska izčrpanost tal in možnost prenosa bolezni. Vse vrste sicer niso enako občutljive na to, a strokovnjaki sajenje na isto mesto odsvetujejo zlasti pri sadnem drevju, javorjih in družini rožnic pri okrasnih drevesih (okrasnih jablanah, panešpljicah in japonski kutini).

Gnojenje

Do tod bistvenih razlik med sajenjem sadnih in listnatih dreves ni. Pomembna pa je razlika v načinu oz. količini gnojenja.

Jeseni posajeno drevje tudi v mrzlih mesecih brez padavin vsaj na 14 dni obilno zalijemo.

Okrasna drevesa in grmovnice: Ob sajenju jih ne gnojimo, saj jih želimo prisiliti, da bi v iskanju hrane sama čim dalj razpredla korenine. Kolobar okrog drevesa v širini krošnje bi moral biti dve do tri leta okopan. Drugo sezono jih pognojimo od zgoraj, da hranila do korenin pronicajo od zgoraj navzdol. Uporabimo lahko organsko ali mineralno gnojilo; dobro je gnojiti pred dežjem ali drevo po gnojenju obilno zaliti. Dušična gnojila uporabimo spomladi najpozneje do srede junija. 

Sadna drevesa: Sadjarji priporočajo obilno gnojenje, saj se bo drevo ob dobri prehranjenosti hitreje razvijalo in začelo roditi. Za eno sadno drevo tako ob sajenju uporabimo četrt kilograma sadjarskega gnojila NPK in od 10 do 20 kg hlevskega gnoja. Pomembno pa je, da se nobeno gnojilo ne sme dotikati korenin ali koreninskega vratu.

Če je jesen suha, vsa posajena drevesa obilno zalijemo vsaj vsakih 14 dni; to počnemo tudi pozimi, a takrat, ko zemlja ni zamrznjena. Paziti pa moramo, da sadike ne utopimo - to se zgodi, če izkopljemo premajhno sadilno jamo, iz katere voda težko pronica v globino. Zato je nujno, da ob pripravi prerahljamo tudi dno sadilne jame.