Kamelija ni sobna rastlina

Napaka, zaradi katere kot posodovka mnoge razočara, je neupoštevanje, da je mrzloljubna rastlina. V mrzlem delu leta tudi nastavlja popke in cveti, zato jo trgovci ponujajo v tem času.

Ker je na ogled pogosto postavljena v notranjih prostorih trgovskih centrov in je opremljena z zelo skopimi informacijami o oskrbi, marsikdo napak misli, da gre za sobno rastlino. A njen sovražnik so presuha in pretopla stanovanja. Ko prinesemo kamelijo domov, jo moramo postaviti v hladen prostor s temperaturo od 10 do 12 °C, dokler se ne razprejo vsi cvetovi, drugače lahko odvrže vse liste in popke. Med cvetenjem ji ustreza temperatura 15 °C.

Kamelije zelo motita prestavljanje in sprememba razmer. Ne le zaradi šoka ob nakupu, tudi sicer takoj reagirajo na vsako spremembo temperature, vlažnosti zraka ter načina zalivanja.

V posodi na zastekljenem balkonu

Te lesnate grmovnice z Daljnega vzhoda, bližnje sorodnice čajnih grmov, se pri nas najbolje počutijo na prostem, v toplem obmorskem okolju, kjer konec zime tudi zacvetijo. Nekaterim vrstam, ki izhajajo iz bolj gorskih leg (denimo vrsti Camellia sasanqua), ne pride do živega niti trda celinska zima. Nasploh bomo kamelijo laže obdržali, če jo posadimo v zavetni del vrta, kot če jo gojimo v loncu. Veliko rastlin v posodi namreč vzame zimska suša. Za prezimovanje kamelij v loncih so idealni svetli notranji prostori s temperaturami do 12 °C, npr. zastekljeni balkoni.

Zalivamo, dokler prst ne zmrzne

Kamelija ima rada kislo prst, podobno kot rododendroni, kar moramo upoštevati tako pri nakupu substrata kot gnojila. Ker je zimzelena grmovnica, skozi liste ves čas oddaja vodo, zato pozimi ne sme trpeti žeje. To je toliko bolj pomembno, ker v tem času nastajajo cvetni popki. Odpadanje je posledica presušenosti, zbite prsti ali premikanja rastline. Če cvetne popke prizadene mraz, porjavijo in se zmehčajo.

Kamelija na vrtni gredici

Če kamelija raste na vrtni gredici, omilimo izhlapevanje vlage iz tal z zastirko iz lubja. Rastlina izgubi skozi liste veliko vode, tudi če je izpostavljena mrzlemu zimskemu vetru. Vetru izpostavljene posode s kamelijami prestavimo v zavetje in suho prst zalijemo s postano vodo ali deževnico, saj voda z apnencem zmanjšuje kislost tal. Dokler prst pozimi ni zmrznjena, lahko namreč korenine črpajo vodo. O izsušenosti pričajo rjaveči listni robovi ali listi v celoti.

Pri kamelijah je pogosta težava pojav listne bledice, ki največkrat priča o pomanjkanju železa. Če se pojavi, rastline v tedenskih presledkih škropimo z raztopino listnega gnojila, ki vsebuje železo. Prst po potrebi prerahljamo. Če je stlačena, dodamo nekaj kisle prsti in staro premešamo, da pride zrak do korenin. Opisani način uporabimo tudi za obogatitev prsti pri rastlinah, ki so prevelike, da bi jih presajali; manjše presajamo po cvetenju, če jih ne presadimo, pa jih vsaj pognojimo.

Kamelija je cvetlica za polsenčna ali senčna, topla in vlažna mesta, ki so zaščitena pred vetrom in soncem. Idealna temperatura je okoli 11 °C, ko nastajajo popki in cvetovi. Malo višja temperatura, okoli 15 °C, je potrebna, ko se cvetovi odpirajo. Cveti od decembra do maja.

Če je vseeno v stanovanju

In kaj narediti s kamelijo, če nimamo ne hladnega zaščitenega prostora (npr. zastekljenega balkona) ne vrta? Tedaj imamo bolj malo možnost, da se bo obdržala. V stanovanju ji poskusimo najti svetel kotiček z maksimalno temperaturo 16 °C, v katerem relativna zračna vlažnost ne pade pod 50 odstotkov. Pomagamo si lahko tako, da lonec s kamelijo postavimo v večjo okrasno posodo z debelo plastjo glinopora, ki ga zalijemo s toliko vode, da gladina ne dosega dna lonca s kamelijo. Z vrha rastlino redno zalivamo, da je prst ves čas vlažna, in jo v času tvorjenja popkov in cvetenja vsakih štirinajst dni zalijemo z gnojilom za kisloljubne rastline.

Rastlino lahko osvetlijo le neposredni jutranji žarki sonca, pozneje ji direktno sonce škodi.