Kolumna Jerneje Jošar: Krasula - neuničljivi cekinček

Moje delovno mesto je za pisalno mizo. A ni mi vseeno, kje ta pisalna miza stoji in kaj jo obdaja. Med sezono je moja pisarna v moji mali zeleni hiški na vrtnariji, s pogledom na ekološki vrt, kjer se cvetlice in dišavnice nežno vpletajo med zelenjadnice. V navdih so mi, ko mi zmanjka idej za projekte, načrte … Za zimske mesece pa sem si pisarno uredila v zgornjem nadstropju svojega doma. Pravzaprav rečem temu prostoru namesto pisarna kar moja soba. Tukaj so poleg velike pisalne mize še kotiček s kavčem in naslanjačema, kotiček z naslanjačem in bralno lučko, police s knjigami, prostor, da lahko kadar koli delam jogo … Tukaj ne samo delam, ampak berem, počivam, dremam, meditiram, poslušam glasbo.

Da bo na nas najbolje delovala, jo damo v levi kot, dobro pa je tudi, da imamo vsaj tri ali več podobnih rastlin.

A nisem sama. Prostor je napolnjen s sobnimi rastlinami. Moja ljubezen so in nič manj jih nimam rada, kot svoja vrtova, tistega na vrtnariji in tistega doma ob hiši. Med načrtovanjem vrtov se velikokrat ujamem, da moj pogled obleži na kateri od "zelenih prijateljic". Občudujem jih. Kako hvaležno rastejo, omejene s prostorom, ki jim ga določa velikost lončka, popolnoma odvisne od mene. Ene so malo bolj muhaste, zahtevne, potrebujejo več moje pozornosti, spet druge so tako skromne, da se do njih lahko obnašam mačehovsko, pa bodo še naprej lepo uspevale. Kar nekaj takih popolnoma nezahtevnih imam, a tokrat bi izpostavila eno.

Zadnje tedne, ko sem zaradi novega zanimivega projekta ponovno posegla po feng šuj literaturi, sem jo venomer srečevala v zapisih. Drevo denarja ji pravijo. Zaradi nezahtevnosti in oblike ter načina rasti simbolično predstavlja vse elemente feng šuja, to so voda, ogenj, les, zemlja in kovina. Postavljena na pravo mesto, prinaša dobro energijo či, skupaj z njo pa blaginjo, bogastvo, finančno stabilnost in ljubezen. Da bo na nas najbolje delovala, jo damo v levi kot, dobro pa je tudi, da imamo vsaj tri ali več podobnih rastlin. Tako pišejo feng šuj mojstri. Cekinček smo ji rekli pri nas doma od nekdaj. Hm … pa takrat še pojma nismo imeli, da obstaja nekje na Kitajskem feng šuj. Zagotovo se jo je ime prijelo zaradi njenih listov, ki nakazujejo velikost in obliko cekina. Krasula ali še lepše tolstica, pa je njeno slovensko ime.

Razmnoževanje

Liste odtrgamo, jih kakšen dan pustimo na zraku, potem pa potaknemo v lonček z zemljo.

Sama imam tri krasne primerke. Ena me spremlja že nekaj let in je podmladek mamine dame v letih, velike skoraj 70 cm. Rastlina se razmnožuje z lahkoto, zato je moja mama, če se malo pohecam, redna razpečevalka tovrstnih primerkov. Na kolencih stebla večkrat opazimo koreninice in na njih že kar drobne mlade poganke, ki jih odščipnemo in posadimo v novi lonček. In sedaj, ko sem se že lotila kar razmnoževanja, naj povem še en način. Liste odtrgamo, jih kakšen dan pustimo na zraku, potem pa potaknemo v lonček z zemljo.

Botanična dejstva

No, pa naj sedaj lepo po vrsti povem še kaj botaničnih dejstev o tej lepotici. Njeno strokovno ime je Crassula ovata – sedaj vidite, od kod prihaja poslovenjeno ime krasula, jajčastolistna tolstica. Spada v družino tolstičevk (Crassulaceae). Ime tolstičevke so dobile zaradi debelomesnatih listov. V rodu Crassula obstaja kar okoli 300 vrst in skoraj vse rastejo v južni Afriki. Med seboj se razlikujejo po obliki, barvi in velikosti listov ter načinu rasti. A naj se posvetim vrsti, ki se s svojo čokato rastjo bohoti na moji polici. Močno steblo jajčastolistne tolstice je bogato razvejano in rast spominja na majhno drevesce. Listi so ovalni debeli, v njih rastlina skladišči vodo. Starejši primerki se radi okitijo še z nežnimi socvetji, ki jih predstavlja množica belih ali rožnatih zvezdastih cvetov.

Voda za zalivanje naj bo vedno postana in mlačna!

Jajčastolistna tolstica lahko raste v slabi zemlji, dobro prenaša suh zrak, vroče sonce, kot tudi malo manj svetle kotičke. Nič ji ne bo hudega, če jo bomo zalivali bolj neredno, tudi preveč vode tu in tam je ne bo kar zlahka uničilo. A kljub njeni nezahtevnosti, se vseeno raje držite nekaj pravil. Od pomladi do jeseni potrebuje povprečno toplo, tako kot pač je temperatura v naših stanovanjih. Pomembno je le, da rastlina dobi dovolj svežega zraka. Pa kaj bi o tem, saj moramo redno zračiti že zaradi nas samih. Tudi pozimi. Literatura pravi, da jo je pozimi dobro dati v prostor s temperaturo le okoli 12 °C. A naj vas potolažim, ker vem, da mnogi res nimate te možnosti, da pri meni uspeva leta in leta kar v dnevni sobi pri temperaturi 22 °C. Lahko jo postavite na svetlo okensko polico ali na omaro, ki ni na direktni svetlobi, oboje ji bo odgovarjalo. Od preveč direktnega sonca lahko robovi listov pordečijo. Pršenja ne potrebuje, hvaležna pa bo, če jo kdaj pa kdaj oprhate. Od pomladi do jeseni zalivajte temeljito, z naslednjim zalivanjem počakajte, dokler se prst ne osuši. Pozimi zalivajte občutno redkeje, le enkrat na mesec in z manjšo količino vode. A ta naj bo vedno postana in mlačna!

Najpogostejše težave

Navkljub njeni nezahtevnosti naj naštejem težave, ki se lahko pojavijo. Če rastlina dobi na listih rjave suhe madeže, ji poleti primanjkuje vode. Če so lise rjave in mehke, bo treba poseči po kakšnem ekološkem fungicidu, vsekakor pa poskrbeti za svež zrak in na splošno zračnost okoli rastline. Bledi in oveneli listi so posledica prekomernega zalivanja, še posebej pozimi. Čim prej rastlino vzamemo iz zemlje, preverimo korenine, gnile odrežemo in če je še kaj zdravih, posadimo rastlino v nov substrat. Premalo vode poleti je po navadi tudi vzrok, da rastlina nenadoma odvrže liste. Včasih pa je vzrok za to zalivanje z zelo mrzlo vodo iz vodovoda. Pretegnjeno steblo brez oblike nastane zaradi pomanjkanja svetlobe poleti in preveč vode pozimi.