Spomnim se, kako je nekaj let nazaj bil april tako vroč, da skoraj nismo mogli uživati v občudovanju spomladanskih cvetlic. Zgodnejše sorte narcis, tiste, ki zacvetijo že marca, so nam sicer pričarale začetek pomladi, a potem je šlo pa vse zelo zelo hitro. Tulipani so komaj nastavili popke, naslednji dan zacveteli, čez dva dni so ostali samo še peclji. Cvetni lističi pa ležali vsenaokrog. Letos pa je povsem drugače. Vsak dan, ko pridem v našo Vrtnarsko hišo, lahko občudujem nove cvetove, ki se počasi odpirajo iz popkov. Sort tulipanov in narcis je ogromno. Tako veliko jih je, da poleti, ko pripravljam naročilo za mojo trgovinico, traja to opravilo večinoma nekaj dni. Hecno, ja … Vseeno je treba narediti selekcijo in to je pri vsej tej obširni ponudbi zares zelo težko. Vedno poskrbim za pester izbor in vedno izberem tudi sorte, ki jih prejšnje leto nisem imela v ponudbi. In vedno je v tem naročilu tudi velika količina čebulic teh lepotic samo zame, za domov, za Vrtnarsko hišo.
Te dni se je vse vrtelo okoli sadik zelenjadnic. Tako dolgo smo čakali na primerno vreme, da se je sajenje prvih posevkov zavleklo v pozen april. Ni kaj, bolje je počakati, kot saditi in sejati v hladno zemljo. Moj prostor pred zeleno hiško je bil natrpan z zabojčki ekoloških sadik kapusnic in solat, tudi stojalo z ekološkimi semeni se je neutrudno vrtelo, pod rokami vrtičkarjev, ki so izbirali semena zase. In vsi so občudovali moje tulipane in narcise! Da ne boste mislili, da se ni našel kdo, ki je želel kupiti čebulice tulipanov! Pa ne eden, veliko jih je bilo. A tako žal ne gre. Tulipane in narcise moramo posaditi v jeseni, da bomo lahko spomladi uživali v njihovi lepoti.
Sedaj je čas za sajenje drugih krasotic, ki nam bodo božale dušo poleti in v jeseni vse do prve slane. To so dalije. Dalije so rožice, ki jih nosim v srcu že od otroštva. Stara mama jih je imela poln »ograček«. Rasle so ob ograji njenega zelenjavnega vrtička. In privabljale poglede. Čebele in čmrlji so jih nenehno obletavali. Potem so dalije izginile iz naših okrasnih vrtov. Še nekaj let nazaj so veljale za »kmečke« in neprimerne za moderne zasaditve ob še bolj modernih novogradnjah. A potem, glej ga zlomka, se je nekaj zgodilo. Dalije so doživele tak razcvet, da so mnogim postale obsesija. Tudi mene je lepota njihovih cvetov zasvojila. In tako kot se poleti stežka prebijam čez ponudbo tulipanov in narcis, tako pozimi »trpim« ob izbiranju dalij. Mnogo jih je, od nizkih le 30 cm visokih, do takih, ki dosežejo v višino tudi do 130 cm. Da o barvah in oblikah cvetov sploh ne izgubljam besed. Od belih, preko nežno kremnih, rumenih, oranžnih, rožnatih, vijoličastih, rdečih … Le modrih ne najdemo. In kako različne so lahko oblike cvetov. Najbolj preprosti, kot se jih spomnim iz otroštva, so podobni marjeticam. Nabito polni cvetovi, pravimo jim pomponke, cvetni listi kot pri pajkastih sortah krizantem krizantemah … Najedo vse od drobnih le 3 cm velikih cvetov, do ogromnih, premera tudi do 25 cm. Tem slednjim pravimo »dinnerplate« - kar bi lahko prevedli v krožnikaste dalije, ker so cvetovi veliki kot krožniki in tudi oblika je ploščata.
In ja, sadimo jih sedaj kmalu. Zemlja se bo morala še malo ogreti, saj so to toplotno zahtevne rastline. Na prosto jih sadimo sredi maja, tako kot paradižnike in papriko. Da si boste lažje zapomnili. A v moji trgovinici so na voljo že konec marca, v začetku aprila. In to z namenom. Takrat jih lahko pred pripravimo na novo sezono. Gomolje dalij posadimo v manjše lončke. Lonček napolnimo do polovice z zemljo. Postavimo gomolj dalije tako, da bo ostanek peclja iz prejšnjega leta na vrhu in zasujemo s prstjo. Zalijemo in postavimo v topel prostor. V tej fazi ni treba, da so lončki na svetlem. Ko poženejo poganjki, pa lončke nemudoma prestavimo na svetlo. Redno zalivamo, a ne pretiravamo s količino vode. Tako bomo maja na prosto presajali že lepe rastline s poganki, namesto, da bi sadili gomolje. S tem načinom dosežemo zgodnejše cvetenje. A nič hudega, če tega letos niste storili. Dalije bodo cvetele v vsakem primeru julija. In vam s cvetjem božale dušo vse do prve zmrzali.
Da bo cvetov čim več in grmički košati, poganjke, ko dosežejo 15 cm, vršičkamo. To pomeni, da odrežemo zgornje poganjke, ki so na višini tretjega, četrtega ali petega para listov. Če je steblo višje, odrežemo nižje, če je nižje, pa odrežemo višje. S tem spodbudimo rast spečih stranskih popkov, ki zato odženejo. Rastlina je zato bogatejša s poganjki in ker vsak poganjek nosi cvet, tudi obilneje cveti. Dalijam nudimo oporo, da se veje ne povešajo. To je zelo pomembno predvsem pri višjih sortah. Redno jih zalivamo, tiste v loncih tudi vsak dan, saj potrebujejo veliko vode. Odstranjujemo odcvetele cvetove, da rastlina ne izgublja energije za oblikovanje semen. Po prvi slani nadzemni del odrežemo in gomolje z vilami previdno izkopljemo. Sama jih dam na papir v garaži, kjer ne zmrzuje, počakam, da se odvečna prst posuši in gomolje očistim. Potem jih zavijem v papir in shranim v hladni kleti. In naslednjo pomlad jih znova posadim!
Jerneja Jošar je izkušena strokovnjakinja in avtorica priročnikov za vrt. Zrasla je v Prekmurju in tam je lahko v kotičkih svojega otroštva po cele ure preležala na trati in navzgor opazovala cvetlice in mali živi svet, ki mrgoli okrog nas. Tudi kot diplomirana inženirka agronomije, ki ureja in načrtuje vrtove po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin, za katero se je treba tudi učiti, je odličen zgled za to, kako lahko vrt predstavlja užitek, sprostitev ali meditacijo.