Enoletnice

Enoletne cvetlice, ki jih sejemo in sadimo tudi na zelenjavne gredice, kar med zelenjavo, so lepe še do prve slane. Kapucinka, ki preko vročega poletja včasih kar malo zastane v rasti, se v jeseni razbohoti. Izkoristite še zadnje dni in iz listov in poganjkov naredite pesto. Oljčno olje, sol, oreški, česen in kapucinka. Poberite tudi seme, ki je že lahko raztreseno na okoliški zemlji pod rastlino. Ognjič sama pustim na gredi tudi čez zimo. Poprej sproti režem morebitne posušene in na oko ne več privlačne dele rastlin. V tem času pa pustim, da se seme samo zaseje. Prav tako naredim pri žametnicah. Kozmeje, ki jih zadnja leta redno zasajam med bučke, pustim na gredi celo zimo. Pogled skozi okno kopalnice, ki je usmerjen na kozmeje, je vsako jesensko-zimsko jutro, darilo. Med prhanjem opazujem liščke, kako obirajo drobna semena iz kozmejinih koškov. Hvaležni za zimsko hrano, se vračajo na vrt tudi spomladi, ko gnezdijo in se v tistem času prehranjujejo tudi z žuželkami in ušmi.

Zelnate trajnice

Okrasne grede z zelnatimi trajnicami je v tem času treba malo urediti, pripraviti na zimo. Prst med rastlinami prerahljamo in dodamo kompost. Obnovimo tudi zastirko. To je še posebej pomembno pri mladih nasadih, kjer rastline še niso dovolj razraščene in je med njimi veliko praznega prostora. Izogibajte se zastirkam iz lubja. Pregrobe so za to skupino rastlin. Uporabite raje miskant, listje, seno, slamo.

V jeseni večina poreže vse rastline, v prepričanju, da bo le tako greda videti tudi čez zimo urejena. Pa ni ravno tako.

Če niste že prej pomislili na to, da bi gredo dopolnili s spomladi cvetočimi čebulnicami, to storite zdaj. Še je čas, da posadite tulipane, narcise in okrasne luke. Te bodo poskrbele, da bo greda lepa že zgodaj spomladi, preden se trajnice dodobra zbudijo.

Odcvetele cvetove in odmrle dele rastlin odstranjujemo sproti preko cele sezone, da vzdržujemo urejen videz gredic. V jeseni pa večina poreže vse rastline, v prepričanju, da bo le tako greda videti tudi čez zimo urejena. Pa ni ravno tako. Nadzemni deli trajnic v mrazu nudijo rastlini zaščito, cvetni koški, polni semen, so hrana za ptice in ko se ivje oprime delov rastlin, je pogled nanje prav čaroben. Zato ne bodite preveč natančni in dosledni, odstranite samo tisto, kar res kvari lepoto gredice. Odmrle dele rastlin bomo odstranili spomladi, preden bo začela nova mlada rast.

Dokler zemlja ne zmrzuje, lahko oblikujete nove grede s trajnicami. Ne pozabite zasnovane gredice dobro zaliti in če bo zima suha in topla, z zalivanjem nadaljevati.

Čebulnice in gomoljnice

Cvetlice, katerim je skupna značilnost ta, da je njihov podzemni organ čebula ali gomolj, razdelimo glede na čas cvetenja, v dve veliki skupini, spomladi cvetoče in poleti cvetoče. Spomladi cvetoče, kot so tulipani, narcise, hijacinte, hrušice, žafrani sadimo v jeseni. Poleti cvetoče, kot so gladijole, lilije in dalije sadimo na prosto spomladi, ko se otopli. Zdaj je čas, da prve posadimo, druge pa poberemo iz zemlje.

Spomladi cvetoče čebulnice posadimo na grede med trajnice, pod grmovnice, tudi v trato, in seveda v lončke. Omislimo pa si lahko tudi samostojno gredo le njih, kot sem si jo omislila jaz.

Skoraj štiri metre dolga in malo več kot meter široka gredica je prvo pomlad gostila dalije. V jeseni sem gomolje izkopala in na gredo posadila 20 različnih sort tulipanov in narcis, ki so se med seboj razlikovali po času cvetenja, višini, ter barvi in obliki cvetov. Vsak dan je bila gredica malo drugačna.

!!galerija!!

Načeloma tulipanov in narcis ni treba jemati pred zimo iz zemlje, a ker sem ta prostor namenila preizkušnji sort ne samo narcis in tulipanov, temveč tudi dalij, sem pozno spomladi, ko so vsi cvetovi odcveteli in listje ovenelo, čebulice izkopala in jih shranila na hladnem.

Prva slana bo uničila poganjke in cvetove dalij. Takrat nadzemni del porežemo, gomolje pa izkopljemo.

Na njihov prostor sem posadila dalije. In letos so se razživele in v vsem svojem sijaju, zablestele šele septembra, ko je vročina pojenjala. Sedaj, prve dni novembra, so na rastlinah še mnogi popki. A prva slana bo uničila poganjke in cvetove. Takrat nadzemni del porežemo, gomolje pa izkopljemo. Ne samo tukaj na tej gredi, kjer bom za dalijami spet posadila tulipane in narcise, ampak vsepovsod. Gomolji dalij namreč zelo redko preživijo na prostem, večinoma zgnijejo. No, saj obstajajo izjeme. A če vam je kakšna sorta preveč ljuba, raje ne tvegajte in gomolj izkopljite. Izkopane gomolje nekaj časa pustite na suhem, da se odvečna zemlja posuši. Nato zemljo odstranite, gomolje zavijte v časopisni papir in shranite v temnem, suhem in hladnem prostoru.

Sama bom na ta prostor spet posadila tulipane in narcise. Tokrat malo drugačne kombinacije in druge sorte. Sadila jih bom mešano, tako kot lansko leto, saj je bila greda naravnost čarobna.

Kako sadim:

• Najprej naredim načrt – izberem sorte in oblikujem kombinacije. Upoštevam barve, oblike cvetov, višino in čas cvetenja.
• Na pol kvadratnega metra preverim, kakšno število čebulic potrebujem. Potem številko pomnožim, da dobim količino za 4 kvadratne metre, toliko, kolikor je velika gredica.
• Nato število vseh čebulic razdelim na število sort. Zdaj vem, koliko čebulic posamezne sorte potrebujem.
• Sadim tako, da odkopljem vso prst na globino 20 cm in jo dam na stran.
• Potem vzamem prvo sorto in jo enakomerno razporedim po vsej gredi. Nato vzamem drugo sorto in čebulice prav tako razporedim enakomerno po gredi. Nadaljujem. Na ta način dobim mešano zasaditev, ki se spomladi spreminja skorajda vsak dan in je v cvetju od marca pa do začetka junija.
• Zasujem s prej odstranjeno zemljo in zalijem.

Jesenske lepotice

Pod tem imenom zadnja leta združujemo rastline, ki zažarijo v jesenskem času. Bodisi cvetijo v tem času, se kitijo s privlačnimi plodovi, ali pa so zelo trpežne tudi v mrazu. Takšne so vrese, mačehe, vednozelene praproti, hojhere ali iskrivke, hebe, teloh, skimija, bršljan … Ne pozabite nanje! Prazne lonce pred hišo, na balkonu ali okenskih policah zasadite s temi rastlinami. Lepe bodo vse do pomladi in še naprej, saj je večina prej omenjenih trajnic. Mačehe in resje pa boste zamenjali s poletnimi enoletnicami in zasaditev bo lepa še naprej.

O AVTORICI

Jerneja Jošar je izkušena strokovnjakinja in avtorica priročnikov za vrt. Zrasla je v Prekmurju in tam je lahko v kotičkih svojega otroštva po cele ure preležala na trati in navzgor opazovala cvetlice in mali živi svet, ki mrgoli okrog nas. Tudi kot diplomirana inženirka agronomije, ki ureja in načrtuje vrtove po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin, za katero se je treba tudi učiti, je odličen zgled za to, kako lahko vrt predstavlja užitek, sprostitev ali meditacijo.