Nad ambrozijo tudi s sejanjem trave

Že nizka koncentracija cvetnega prahu te rastline pri občutljivih ljudeh povzroči hudo alergijsko reakcijo, v kmetijstvu pa povzroča težave, ker je ena najbolj trdovratnih plevelnih vrst in se v Evropi vztrajno širi. Po domnevah alergologov je bila pred desetletjem pri nas z njo povezana desetina alergij, zdaj pa je delež že trikrat večji.

Ta invazivna rastlina je predvsem problem nekmetijskih površin. Poznamo jo kot plevel zapuščenih, neobdelanih zemljišč, največ je najdemo ob cestah, železniških progah, na bregovih rek in potokov, zapuščenih njivah in travnikih. V Sloveniji se v zadnjem času pojavlja tudi kot plevel v okopavinah (krompir, koruza). Strokovnjaki opozarjajo, da je za njeno širjenje poleg nenadzorovane zapleveljenosti kriva tudi trgovina s semeni in zrnjem za krmo, predvsem semeni za ptice.

Pelinolistna ambrozija

V Sloveniji podobno kot drugod po Evropi največ težav povzroča pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.), ki so jo v 18. stoletju na staro celino prenesli iz Severne Amerike. Zraste od 30 cm do dveh metrov visoko. Steblo je pokončno, razvejeno ter poraslo z gostimi dlačicami. Pred cvetenjem jo spoznamo predvsem po listih, ki so podobni kot pri navadnem pelinu, pozneje pa tudi po dolgih socvetjih na vrhu stebla in stranskih poganjkov. Cveti svetlo rumeno, od konca julija do konca septembra, veter pa lahko zanese cvetni prah do 200 kilometrov daleč. Na eni rastlini lahko dozori več kot 60.000 semen, ki so kaljiva tudi dve desetletji.

Uničevanje na vrtovih

Za vrtove je primerno puljenje rastlin skupaj s koreninami, najbolje, ko so visoke decimeter do dva. Priporočena je uporaba rokavic in med cvetenjem zaščitne maske. Kaljenje njenih semen lahko preprečimo tako, da prazne medprostore med okrasnimi ali uporabnimi rastlinami prekrijemo z zastirko. Zapuščena, neobdelana, gola zemljišča je treba čim prej zasejati s travo, kar zmanjšuje možnost za naselitev ambrozije. Vse neobdelane površine, kjer že raste, pa je treba pogosto kositi – najpomembnejše je, da jo pokosimo pred cvetenjem, s čimer onemogočimo semenitev. V kmetijstvu glede na vrsto pridelave obvladujejo ambrozijo z mulčenjem na višino 2 cm tik pred cvetenjem, ki ga dopolnjujejo z ožiganjem s plamenom ali herbicidi. Natančna navodila za zatiranje ambrozije in fotografije za prepoznavanje rastlin si je mogoče ogledati na spletni strani Fitosanitarne uprave RS www.furs.si/svn/zvr/ambrosia_osn.asp.