Takšno priporočilo sem te dni dobila v vrtnariji, kamor sem se odpravila po sadike zimzelenih lovorikovcev v loncih, s katerimi nameravam zapreti vrtno mejo proti prometni cesti.
Ob sajenju žive meje, od katere si želimo čimprejšnjo in zdravo razrast, je založno gnojenje (v sadilno jamo) priporočljivo, vendar se zgodaj spomladi za ta namen ognimo namenskim hitro topnim mineralnim gnojilom, ki zaradi višje vsebnosti dušika hitro spodbudijo rast. Novo zrasli poganjki lahko namreč v primeru zelo nizkih temperatur, s kakršnimi smo imeli lani opraviti konec aprila, pozebejo.
Rastline v takšnem primeru sicer preživijo, a moramo propadle poganjke porezati do zdravega tkiva, da bi spodbudili novo obraščanje. Zato je ob sajenju bolje dodati v jamo vrtni kompost ali nekaj dobro uležanega hlevskega gnoja, pri katerih se hranilne snovi sproščajo počasneje, maja, ko mine nevarnost pozebe, pa dodati še mineralno gnojilo za pomladno dognojevanje grmovnic.
Nikoli ne uporabimo večje količine gnojila od priporočenih, gnojilo za pomladno dognojevanje lahko uporabimo najpozneje sredi julija. Če živo mejo gnojimo konec poletja, izberemo gnojilo z manjšim deležem dušika in sestavo, ki bo pripomogla k uspešnejši prezimitvi rastlin.
Priporočilo o času gnojenja je smiselno upoštevati tudi pri obstoječi živi meji. Živo mejo vsaj enkrat letno dognojimo, da bodo rastline v dobri kondiciji in bodo prenesle ukrepe, kot so striženje, redčenje in pomlajevanje. Tudi proti škodljivcem in boleznim bodo odpornejše.
Vrtnarski začetniki naj gnojila kupijo v specializiranih vrtnarskih prodajalnah, kjer lahko povprašajo za strokovni nasvet.
Kdaj saditi živo mejo in kdaj jo zalivati
Prva leta po sajenju moramo v mesecih brez padavin posvetiti posebno pozornost namakanju, saj korenine še niso globoke. Pri zimzelenih iglavcih in listavcih zalivamo tudi v suhi zimi, in sicer takrat, ko zemlja ni zmrznjena.