Prav zato začnimo s priporočilom ljubiteljem vrtnic, ki jih nameravajo gojiti tudi sami, da posebno pozornost namenijo drugi polovici knjige, ki fascinacijo nad čarom in raznolikostjo vrtnic v vsakem poglavju postavlja na trdna tla. Ključ do lepe in zdrave vrtnice sta dobro izbrana sorta in kakovostna sadika, za drugo polovico uspeha pa moramo poskrbeti vrtnarji s pravo lego, pravo zemljo, pravilnim sajenjem in rednim oskrbovanjem od zgodnje pomladi do pozne jeseni, zapiše Matjaž Mastnak, diplomirani inženir gozdarstva, svetovalec v Arboretumu Volčji Potok, ki je večino svojega profesionalnega dela posvetil okrasnim rastlinam.

Pri novih sortah in oskrbi je v ospredju zdravje

Mar zapisano o tem, kakšen posluh naj bi imeli za okrasne rastline, da bi nam bile v veselje, ne velja od nekdaj? Velja, toda v zadnjih dvajsetih letih je med sortami vrtnic, ki jih žlahtniteljske hiše pošiljajo na trg, vse več takšnih, ki so odporne proti glivičnim boleznim in ne potrebujejo več obdelovanja s kemičnimi pripravki (škropivi), da bi preživele in cvetele. Primat na tem področju imajo nemške žlahtniteljske hiše, sledijo pa jim tudi drugod po Evropi in svetu.

Napredovala so tudi znanstvena spoznanja o bioloških dejavnikih v tleh, ki vrtnicam omogočajo zdravo rast. Talnim glivam, s katerimi živijo v aktivnem sožitju, namreč najbolj škodi prav škropljenje s fungicidi, ki končajo v tleh, in gnojenje z lahko topnimi mineralnimi gnojili. »Škropljenje je pri vrtnicah davek na nevednost, od leta 2000 je na trgu toliko sort, ki ne potrebujejo škropljenja, da si z njimi lahko vsakdo zasadi vrt po svojem okusu,« zapiše avtor, ki stavi na nove generacije ljubiteljev in njihovo razumevanje pomena sonaravnih metod oskrbe rastlin.

Predstavljenih 145 sort vrtnic, ki se obnesejo v Sloveniji

Knjiga lahko ljubitelje od impulzivne izbire vrtnic, zaradi katere bi se nasmolili, odvrne tudi z obširnim pregledom priporočenih sort, katerih zdravje so strokovnjaki več let preizkušali v Sloveniji. V njem je po glavnih vrtničnih skupinah s fotografijo in ključnimi podatki predstavljenih kar 145 sort, do katerih je lahko priti in za kakršne je največ zanimanja! Gre za dragocena spoznanja, saj niso vse sorte vrtnic primerne za vse lege, večina Slovenije pa ima za vrtnice dokaj težavno klimo. Vse vrtnice na fotografijah v tem članku, ki imajo navedeno sortno ime (med enojnimi narekovaji), so s seznama za Slovenijo priporočenih sort.

!!galerija!!

Vrtnice Matjaža Mastnaka so pregledno in lepo zasnovana knjiga z bogatim fotografskim gradivom in napisane s slovenskega zornega kota, izhajajo iz naše tradicije gojenja vrtnic in sodobnega slovenskega znanja na tem področju, ki je dobilo ob kongresu Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic leta 2017 v Sloveniji veliko priznanje. Poleg informacij, ki držijo tukaj in zdaj, bodo bralci s knjigo dobili tudi zakladnico slovenske hortikulturne terminologije in avtorjev tenkočutni pogled na vez med ljudmi in vrtnicami, ki zaznamuje ukvarjanje z njimi že tisočletja.

Priročnik in monografija

Vrtnice – Gojenje in sorte ni le priročnik za slovenske vrtnarje, ki si želijo izboljšati svoje poznavanje vrtnic, je monografija, ki se na več kot 170 straneh srednjega formata ukvarja z zgodovinskim pregledom vrtnic, njihovimi botaničnimi prednicami, priporočilom za gojenje in prinaša estetski užitek ob fotografijah in slogu pisanja.

Poglavja si sledijo tako: Čar vrtnic, Raznovrstnost vrtnic, Vrtnice v Sloveniji, Sajenje in vzdrževanje vrtnic (lega in tla, vrste sadik, izbiranje sort, sajenje, gnojenje, poletna nega, vzimovanje, pomladno obrezovanje), Bolezni vrtnic in Pregled priporočenih sort vrtnic. Knjigo je  izdala ČZD Kmečki glas, stane pa 28 evrov.