Če bi iglavce z golimi koreninami, ki so najobčutljivejši za izsušitev, sadili pozno jeseni, podobno kot listavce, in njihove korenine še ne bi bile dobro vraščene, bi zaradi pozimi zmrznjene zemlje ostali brez vode in začeli propadati. Zelo primeren čas za sajenje je sicer zgodnja pomlad, od takrat, ko mine nevarnost, da bi zemlja pomrznila, do začetka odganjanja vršičkov. Ko pa začnejo poganjki intenzivno rasti, je poraba vode in hranil v rastlini največja, zato je takrat več možnosti za izsušitev sadike. Ne glede na to, kdaj sadimo iglasta drevesa ali grmičke, je ključno, da jih potem redno zalivamo.

Vrste sadik

Za izsušitev so manj občutljive sadike iglavcev, ki imajo balirano koreninsko grudo ali so posajene v lonce. Pri nakupu obojih pa se moramo prepričati, da so sadike kakovostne, saj obstaja nekaj pasti. Če je njihov koreninski splet dovolj velik in kakovosten (idealno je, da je primerljivega premera kot krošnja), jih lahko sadimo vse leto razen pozimi. Tudi te sadike je po sajenju treba redno namakati.

Ponavadi se z balirano koreninsko grudo prodajajo večji iglavci. V balo zavitega koreninskega spleta se drži zemlja. Bala je največkrat iz jutaste tkanine, pri večjih rastlinah pa iz žičnate mreže. Po velikosti mora biti uravnotežena z nadzemnim delom. Vrečevine iz naravnih vlaken ali železne žične mreže pri sajenju ne odstranimo, saj bo preperela, razrahljamo jo le okrog koreninskega vratu.

Sadike v loncih torej lahko sadimo kadarkoli od pomladi do jeseni. V drevesnicah so zrasle bodisi v rastlinjaku ali na pro­stem, potem pa so jih v posodo presadili s čim večjim delom koreninskega spleta in koreninsko grudo. Past nakupa sadike v loncu, če je v njem rasla predolgo, je, da so se korenine, ko so zadele ob okroglo gladko steno, začele obračati v spiralo. Takšno težnjo rasti tudi pozneje, ko drevo posadimo na prostem, težko preprečimo. Zaradi tega je bolje kupovati sadike v kvad­ratnih ali rebrastih loncih, kjer jim stena preprečuje zavijanje v spiralo. Poleg tega se rado zgodi, da gojitelji korenine zaradi opisanega pojava pretirano prikrajšajo.

Od okrasnih iglavcev se z golimi koreninami prodajajo predvsem mlade sadike za množično sajenje, na primer za žive meje. Njihova prednost je nižja cena. V drevesnicah jih takoj po izkopu shranijo v zasipih. Po nakupu jim je treba korenine zaščititi z vrečko, PVC-folijo in se med transportom izogibati prepihu. Sadimo jih spomladi in v začetku jeseni. Priporočljivo je sajenje še isti dan, zato je dobro imeti pripravljene sadilne jame. Z ovitimi koreninami jih lahko za krajši čas shranimo v senci. Če jih ne moremo posaditi v enem dnevu, korenine odvijemo in sadike shranimo v zakop, tako da korenine zasujemo z vlažno zemljo.

!!galerija!!

Kakšne so kakovostne sadike

Poleg razmerja med koreninami in velikostjo krošnje je ključen izvor sadik. Pravilo je, da naj bi bile vzgojene čim bliže (tj. v čim bolj podobni klimi) kraju, kjer bodo posajene. Trgovci namreč večino dreves­nih in grmovnih sadik na naš trg uvozijo, pretežni del iz Nizozemske, a sadike iz tamkajšnjega blagega podnebja niso za celinsko Slovenijo. Primerne so iz domačih drevesnic, pa tudi iz Avstrije in Slovaške (brez panonskega dela), alpskega dela Italije, južne Nemčije, Češke in z juga Poljske. Seveda moramo izbrati vrsto iglavca, ki bo pri nas prezimno trden.

V drevesnici ali vrtnem centru nam morajo dovoliti, da pri ulončenih sadikah iz posode dvignemo koreninski splet, sadike z balirano koreninsko grudo pa morajo prav tako shranjevati v zasipu kot sadike z golimi koreninami, da preprečijo izsuševanje.

PREBERITE ŠE: Sajenje iglavcev: Krošnja in korenine v ravnovesju

Sajenje

Iglavcem prija kisla prst, zato lahko rastišče izboljšamo s kislimi sadilnimi substrati, vendar jih običajni vrtni zemlji le dodamo, saj ne potrebujejo tako kisle prsti kot denimo ameriške borovnice. Izkopljemo malo globljo jamo, kot jo zahteva koreninska gruda sadike, oziroma dno prerahljamo z vilami. Sadike posadimo tako globoko, kot so rasle v drevesnici. Pri cepljenih, ki so pri okrasnih iglavcih pogoste, mora ostati mesto cepljenja obvezno nad zemljo. Jama naj bo široka vsaj za 1,5 premera baliranih korenin ali dva premera lonca. Prst okoli posajene sadike zahodimo, toliko pritisnemo, da se ustvari neposreden stik med zemljo in koreninami, drugače se te izsušijo. Večje sadike utrdimo z enim ali več količki.

Ob sajenju ne smemo pozabiti na založno gnojenje, ki bo rastlino oskrbelo s hranili za dalj časa. Primerni so kompost, uležan hlevski gnoj ali mineralno gnojilo, ki pa ne sme priti v neposredni stik s koreninami, temveč ga zamešamo v zemljo ali dodamo po vrhu. Ustrezno je tudi briketirano gnojilo s podaljšanim sproščanjem, ki se prav tako ne sme dotikati korenin.

Sadike takoj po sajenju obilno zalijemo. Večje potrebujejo po nekaj deset litrov vode.

Za sajenje žive meje je najbolje izkopati od 30 do 40 cm širok jarek, globok pa toliko, kot je globok koreninski sistem sadik. Čim niže nameravamo striči živo mejo, tem gosteje sadimo. Pri klekih to pomeni največ tri sadike na meter, pri smrekah pet, če jih sadimo v cikcaku, da ustvarimo gostejšo zasaditev. Če želimo živo mejo iz tis, ki deluje v našem okolju zelo naravno, nima bolezni in škodljivcev ter izvrstno prenaša obrezovanje, posadimo dve sadiki na meter.