Dizajnerski »plastika« in kovina
Poleg široke ponudbe vrtnega pohištva iz različnih domačih in tropskih vrst lesa se je v zadnjih letih razširila tudi ponudba iz umetnih materialov in kovine. Čeprav si marsikdo pod umetnimi materiali še vedno predstavlja le stole in mize iz bele plastike, ki ji ne moreta do živega ne dež ne sonce, je lahko takšno pohištvo vse prej kot običajno in belo. Pogosto nastaja po zamislih priznanih oblikovalcev, predstavljajo pa ga na največjih pohištvenih sejmih po svetu. Da vrtno pohištvo sledi siceršnjim smernicam v pohištveni industriji, niti ni presenetljivo, saj postaja meja med notranjimi in zunanjimi prostori precej zabrisana. Osrednji kuhinjsko-bivalni prostor se velikokrat nadaljuje na teraso ali v atrij. In to je eden izmed trendov, ki se pojavlja v zadnjih letih in pomembno vpliva na oblikovanje vrtnega pohištva. V najnovejših kolekcijah podjetij s tega področja lahko opazimo zofe, ki bi jih brez težav postavili v dnevno sobo. Kovinsko ogrodje in okrasne blazine so najpogostejša kombinacija. Med opremo, ki jo lahko postavimo tako v dnevno sobo kot na teraso ali vrt, so tudi stoli, manjše mize in dodatki iz umetnih materialov.
Zelo razširjeno je vrtno pohištvo, ki ima kovinsko ogrodje in kot drobno mrežo spleteno sedalo in naslonjalo. Zadnje je izdelano iz sintetične poliestrske vrvice, ki je prevlečena s PVC-jem. Plastika je občutljiva na UV-žarke, a ji dodajajo primesi, s katerimi postane trpežnejša.
Pred leti priljubljeni ratan ima prav tako umetno različico, ki jo lahko uporabljamo na prostem. Tako imenovani PVC-ratan je izdelan iz umetne mase, ki je odporna proti vsem vremenskim vplivom, tudi proti UV-žarkom, tako da barve ne zbledijo, hkrati pa ne zahteva posebnega vzdrževanja.
Vsa ta umetna vlakna, ki jih različna podjetja predstavljajo pod svojimi komercialnimi imeni, so lahko v različnih odtenkih, od belih, naravnih rjavih, ki spominjajo na barve lesa, do temno rjavih in živobarvnih. Proizvajalci ob pozitivnih lastnostih in vzdržljivosti zagotavljajo tudi dobro barvno obstojnost. Čiščenje je preprosto, potrebujemo le vodo in krpo, občasno lahko uporabimo blago milnico. Do živega jim menda ne pridejo niti morska sol niti kreme za sončenje.
Sodobno oblikovano vrtno pohištvo iz kovine je navadno obdelano s posebnim postopkom lakiranja in barvanja, ki preprečuje rjavenje. Takšno je odporno proti vlagi in bledenju zaradi sončnih žarkov. Kovina je, podobno kot plastika, preprosta za nego in vzdrževanje. Največkrat jo uporabijo za ogrodje, sedalo ali naslonjalo pa je iz lesa ali plastične pletene vrvi. Pri takšnih kombinacijah je lahko obstojnost materialov v daljšem obdobju različna in vzdrževanje zahtevnejše.
Vrtne garniture iz kovine so iz aluminija, jeklenih cevi in profilov ali litega železa. Aluminij je najlažji in ne rjavi, jeklene cevi so največkrat zaščitene s premazom, zato dodatno barvanje ni potrebno, medtem ko lahko klasično barvane (emajlirane) vrtne garniture na soncu čez nekaj let popokajo, zato potrebujejo brušenje in spet barvanje.
Na izbiro materialov za vrtno pohištvo vpliva celostna ureditev vrta. Na teraso, ki je obložena z leseno talno oblogo, postavimo vrtno pohištvo iz obstojnih vrst lesa. Najpogosteje sta to tik in akacija. Gre za odpornejši vrsti lesa, ki ju ni treba zaščititi pred dežjem in soncem, oba namreč na prostem dobita sivo patino. Koliko in kako dolgo bo takšno vrtno pohištvo vzdržalo, je precej odvisno od kakovosti lesa. Kakovost lesa tika, ki je poznan pod botaničnim imenom Tectona grandis, na primer, je odvisna od geografskega izvora in starosti. Avtohtoni tikov les izvira iz Burme, Tajske in Indije. Že več sto let ga gojijo na plantažah jugovzhodne Azije, zlasti v Indoneziji, zdaj pa imajo plantaže tudi v Južni Ameriki, na Kitajskem, Šrilanki, v Nigeriji in drugod po svetu. Najkakovostnejši je iz Burme, star mora biti vsaj 60 let, da je vsebnost olja dovolj visoka in da je dovolj odporen proti vplivom sonca in dežja. Tikovina spada med trde vrste lesa, zaradi velike gostote je izjemno obstojna in ima zelo dolgo življenjsko dobo brez uporabe kemičnih zaščitnih sredstev. Zaradi svojih lastnosti ne potrebuje dodatne zaščite, predvsem pa ni primerno lakiranje ali zaščita s prekrivnimi premazi. S tem zapremo pore lesa, zato izgubi naravni videz in lastnosti. Nekateri sicer priporočajo, da se vrtno pohištvo iz tikovine vsaj enkrat na leto premaže s tikovim oljem. Tako les ohranja prožnost, barvo in vsebnost olj, ki preprečujejo, da bi, na primer, vpil polito tekočino, večina tekočine se zadrži na površini. Za čiščenje so sicer na voljo posebna čistila, a lahko uporabimo kar blago milnico, visokotlačni čistilnik ali ščetko. Vrtno pohištvo iz tikovega lesa je pogosto v kombinaciji s kovino.
Akacija ali robinija je prav tako obstojna in dobro prenaša vremenske vplive. Gre za evropsko vrsto lesa, ki predstavlja alternativo tikovemu lesu. Vrtno pohištvo iz akacije čez čas posivi, čemur se izognemo s površinsko obdelavo. Njegova življenjska doba je odvisna od ravnanja z njim, tudi od tega, ali ga pustimo čez zimo na snegu in dežju.
Na voljo je še nekaj drugih tropskih ali eksotičnih vrst lesa, na primer bangkirai ali iroko, in domačih, kot je macesen, iz katerih prav tako izdelujejo vrtno pohištvo. A zadnji potrebuje primerno zaščito, da zdrži na prostem. Tudi iz bambusa izdelujejo pleteno vrtno pohištvo, ki pa ne sme biti na dežju, saj je zelo občutljivo za vlago, zato je primernejše za pokrite terase in zimske vrtove. Pleteno pohištvo iz bambusa sicer ne zahteva veliko vzdrževanja, občasno ga samo obrišemo z vlažno krpo. Pri nakupu moramo biti pozorni na kakovost materiala in izdelave. Na otip mora biti gladko (ne sme imeti razcepljenih koncev ali bodečih trščic). Prepletena površina mora biti čvrsta in obdržati obliko tudi, ko sedemo na stol. Ogrodje pletenega stola mora biti iz trdega, masivnega lesa. Pleteno pohištvo je lahko tudi iz drugih naravnih materialov, na primer ratana, vrbovega šibja ali prepletenih palmovih listov.
Ne glede na vrsto lesa, iz katerega je vrtna garnitura, je pred nakupom dobro preveriti debelino lesa in kakšni vijaki so pri spojih. Kakovostni leseni stoli so debelejši, vijaki so pocinkani, kakovostnejša je tudi končna obdelava.
Delo in dom, 24. marec 2010