Pasti okrasnih loncev za sobne rastline

Kaj je okrasni lonec

Zgornje vprašanje se zdi za lase privlečeno, a mnogi bodisi notranje bodisi zunanje okrasne lonce uporabljajo za neposredno sajenje okrasnih rastlin. Je to narobe? Je, ker okrasni lonci na dnu nimajo odprtin, da bi odvečna voda iz koreninske grude lahko odtekala (brez teh odprtin so rastline zaradi gnitja korenin prej ali slej obsojene na propad).

Njihova vloga je dekorativna, vanje postavimo običajni cvetlični lonček. Ob zalivanju podobno kot podstavki prestrežejo odvečno vodo, v čemer pa je tudi ena od njihovih pasi. Težji okrasni lonci dajejo rastlinam tudi stabilnost, saj so mnoge posajene v prerahel substrat, višina rastline pa je nesorazmerna z majhnostjo lonca, zato se lahko zvrnejo.

Preverimo, ali okrasna emajlirana vedrca še vedno držijo vodo ali na spojih rjavijo. FOTO: New Africa/Shutterstock

Okrasni lonci so lahko iz različno obdelane keramike, plastike in drugih umetnih (različno težkih) materialov, leseni, slamnati, iz šibja ali kovinski. Premišljeno izberimo material, kajti tudi tu se skriva kakšna past.

Zastajanje vode

Če voda po zalivanju več ur, celo več več dni stoji v podstavku ali okrasnem lončku, korenine nimajo zraka in začnejo kmalu gniti. Priporočljivo je torej, da je okrasni lonček takšne oblike, teže in velikosti, da bomo stoječo vodo lahko videli, vzeli rastlino iz lonca in vodo odlili. Če eni ali več rastlinam namenimo večji okrasni lonec, lahko na dno damo glinopor ali prodnike, da jih odvečna voda nikoli ne bo povsem pokrila. S tem tudi prispevamo k večji zračni vlažnosti okoli rastlin.

Okrasni lonci za orhideje

Orhideje so še posebej občutljive za stanje v vodi, saj so epifiti, ki rastejo v krošnjah dreves. Njihovi prozorni lončki imajo zato na dnu vedno »nogice«, zanje namenjeni okrasni lončki pa imajo kakšnih 5 cm nad dnom rob, za katerega se »zatakne« sadilni lonček, da ne stoji v vodi. Kljub temu moramo količino odvečne vode od časa preveriti in jo odliti.

Puščanje pletenih loncev

Toplino in domačnost vnašajo v interier pleteni lonci iz slame, ličkanja, šibja, jute ali drugih naravnih gradiv; njihova bogata izbira nam tudi omogoča, da v svoj dom prikličemo pridih kultur iz različnih koncev sveta. Navadno so z notranje strani obloženi s PVC-folijo, ki naj bi zadržala v njih odvečno vodo, a se rado zgodi, da spustijo lužico. PVC-folija je namreč speta in pritrjena s kovinskimi sponkami, ki v njej naredijo luknjice. Rešitev? Da nam premer pletenega okrasnega lonca dopušča, da na dno damo še dovolj velik podstavek.

Priljubljeni okrasni lonci iz naravnih pletiv imajo le eno napako: PVC-folija v njih, ki naj bi zadrževala vodo, je preluknjana s kovinskimi sponkami. FOTO: New Africa/Shutterstock

Prelahki in pretežki lonci

Zunanji okrasni lonci so navadno težji od notranjih, saj morajo zdržati moč vetra. Ko pa izbiramo okrasni lonec za sobne rastline, bodimo po eni strani pozorni, da ne bo prelahek: takšen namreč ne bo zadržal visoke nestabilne rastline v prelahkem substratu. Zadostna mora biti tudi teža visokih okrasnih loncev, ki gredo proti dnu v konus, s katerimi okrasne rastline dvignemo od tal in pri tleh niso obteženi. Po drugi strani pa naj veliki notranji okrasni lonci ne bodo tako težki, da jih ne bi mogli po želji sami prestaviti (zanje si lahko omislimo podstavek na kolescih).

Pločevinasti okrasni lonci

Imela sem že okrasne lonce iz lahke pobarvane pločevine, ki so bili prav všečne oblike, bodisi više na obodu perforirani bodisi »zavarjeni« na dnu. Postavljeni na teraso, kjer vse včasih zmočijo tudi od zunaj, so mi na svetlih tleh zapustili trajne rjaste madeže. Pri tovrstnih loncih je treba tudi preveriti, kako dolgo držijo vodo iz notranje strani. Podobno velja za pocinkana ali emajlirana starinska vedrca, ki jih marsikdo uporabi tudi za notranje okrasne lonce.