S smrečicami iz slovenskih gozdov ne škodimo okolju

Kot pišemo v prispevku o novoletnih drevescih v tiskani izdaji Delaindom z naslovom Za odgovorno odločitev, je okoljska primernost smrečice osvisna predvsem od njenega ogličnega odtisa, tj. energijsjke porabe za njeno proizvodnjo ali gojenje in transport do uporabnika. Te kriterije smrečice iz slovenskih gozdov izpolnjujejo, ker so pripeljane iz bližine in so posekane na območjih, kjer njihova rast iz strokovnih razlogov ni zaželena.

Kot so v sporočilu za javnost zapisali na Zavodu za gozdove, mora biti na nalepki med drugim navedeno tudi gozdnogospodarsko območje, v katerem je bilo drevesce pridobljeno. V gozdu se okrasna drevesa lahko sekajo le na podlagi odločbe, ki jo lastniku gozda izda zavod. Manjše število nalepk (do 25) dobijo lastniki gozdov brezplačno, za večje število pa morajo odšteti po 27 centov na nalepko.

Kupcem na zavodu svetujejo, da praznična drevesca postavijo v stojala, ki jih lahko napolnijo z vodo. Ko pa bodo odslužila svojemu namenu, naj jih razrežejo in odložijo v zabojnike za organske odpadke ali jih sežgejo v kuriščih.

Zavod za gozdove Slovenije je v lanskem decembru izdal okoli 29.300 nalepk za označitev okrasnih drevesc, od tega za prodajo okrasnih drevesc okoli 18.400 nalepk. Letno število izdanih nalepk v zadnjih petih letih niha, povprečno jih letno izdajo okoli 31.000, od tega za prodajo okoli 20.800.

Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo za postavitev jaslic, še opozarja zavod. »Tega lahko pridobivamo v gozdu v omejenih količinah, in sicer do dva kilograma, tako da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu,« so še zapisali in poudarili, da nadzor nad pridelavo okrasnih drevesc in pridobivanjem mahov opravlja gozdarska inšpekcija.

Ob pomoči prijateljev Druge violine, Centra za usposabljanje, delo in varstvo Draga ter okoliških vrtcev in šol je Zavod za gozdove Slovenije danes na Starem trgu v Ljubljani že tretjič organiziral krašenje okrasnih drevesc, s katerimi bodo razveselili domove za ostarele, različne ustanove in posameznike, ki se jim bodo pridružili.