Zimska češnja

Prvo med redkimi cvetočimi drevesi pri nas je zimska češnja, ki ji sorodstvo z drugimi češnjami zlahka pripišemo zaradi značilnih svaljkov in vodoravnih črtic po lubju, zato onemimo, ko sredi jeseni ali pa januarja zagledamo cvetove na nežnih poganjkih. Nekaj takih dreves imamo denimo v središču prestolnice pa v Botaničnem vrtu. Ko smo cvetočo Autumnalis Rosea lani novembra zagledali ob Dunajski cesti v Ljubljani, smo drevesu pripisali motnjo kot posledico hudega stresa, ki ga je doživelo med zadnjo rastno sezono. Novinar, tudi če vpraša, nikoli ne ve dovolj. Zimska češnja namreč tam, kjer so podnebja mila, cveti že novembra ali decembra, sicer pa je glavno obdobje cvetenja aprila in maja.

Neučakane brogovite

Če se med zimskimi sprehodi kljub speči naravi ustavljamo ob grmih in drevesih in poleg tega bolj »drobno gledamo«, bomo ob poti v parku ali kakršnem kotu v vrtu nagrajeni s posamičnimi socvetji spogledljivo rožnate barve. Gre za bodnantsko brogovito (Viburnum x bodnantense), slikovit srednje velik grm, pri katerem se zunanje veje povešajo in ki lahko po malem cveti vse od oktobra, glavnina cvetov pa zacveti marca. 

V slovenskih vrtovih bodnantska in njej podobna dišeča brogovita nista tako redki, manj poznana pa je po zimskem cvetenju bodnantski podobna, snežno belo cvetoča Viburnum grandiflorum ‘Foetens’.

Plodovi brogovit za ptice in za okras

A ne začno nastavljati vse brogovite cvetov že pozimi, navadna brogovita (Vibrunum opulus) in druge, ki nas pozno spomladi spominjajo na snežne kepe, krasijo pozimi bleščeče se rdeči plodovi v šopkih, jagode, v katerih se ogleduje svetloba. Na fotografiji, ki jo objavljamo, je nekoliko redkejša Viburnum betulifolium, lahko bi ji rekli brezovolistna brogovita. 

Nepozebnik

Med nepozebniki, ki se jim moramo približati, da vidimo njihovo čarovnijo, trakaste cvetne lističe, ki se razpirajo iz polžkasto zvitih svitkov, je pogost ponosni lepotec Hamamelis x intermedia‘ Rubin’. Spada med hibridne nepozebnike (H. intermedia), ki so pri nas najpogostejši, poznamo pa tudi japonske, viržinske in dlakavotistne nepozebnike, ki vsi cveto pozimi.

Purpusovo kosteničevje

Purpusovo kosteničevje  (Lonicera purpusii ‘Winter Beauty’,) ki je listopadni grm, cveti od januarja dalje, njegovi kremno beli cvetki z dolgimi rumenimi prašniki zelo dišijo, saj je križanec med dišečim kosteničevjem (Lonicera fragnantissima) in Lonicero strandishii. Najprej cveti tam, kjer je posajen v zavetne sončne lege, seže do dva metra v višino in se brez rezi nagiba v kroglasto obliko. Četudi prve cvetove presenetita mraz in sneg, mu sprememba ne pride do živega, le čas cvetenja v pomlad se s tem podaljša.

Tokratni neučakanci pa še zdaleč niso vsi na seznamu: v zimi lahko občudujemo tudi cvetenje  zgodnjega zimskega cveta, leskovca, golega jasmina, mahonije pa navadne leske ...