Sivko sadimo v skromno, lahko zemljo, ki ji ne dodajamo gnojila.
30. 7. 2024 | Besedilo: Julijana Bavčar
Tega morda o sivki niste vedeli - 9 manj znanih lastnosti
30. 7. 2024 | Besedilo: Julijana Bavčar
Sivka nas po vonju in videzu spominja na Sredozemlje, od koder izhaja. Priljubljena je, ker uspeva tudi na celini, ne potrebuje posebnega vzdrževanja, prenaša sušo, nima škodljivcev in bolezni, uporabna je v kuhinji, kozmetiki in gospodinjstvu. Obstajajo pa njene manj znane lastnosti, ki jih je dobro poznati.
Pogosto je od njih odvisno naše zadovoljstvo z rastlino, ki ima sicer že večtisočletno tradicijo načrtnega gojenja. V nadaljevanju predstavljamo devet dejstev, ki jih mnogi vrtičkarji ne poznajo.
Sivka ne uspeva samo v vročem ali sredozemskem podnebju
Obstajajo vrste sivke, ki pri nas prenašajo tudi celinske razmere, najbolj trdno prezimna je prava sivka (Lavandula angustifolia ali Lavandula officinalis), v bolj zaščitenih legah pa tudi hibridi lavandina (Lavandula x intermedia), ki je križanec med pravo in širokolistno sivko (Lavandula latifolia). Različice lavandina gojijo na jadranskih otokih in obali, nekoliko drugačne prevladujejo v Provansi. Lavandini rastejo hitreje, so višji, cvetoči grmički so bolj razprostrtega videza. Bolj kot mraz lahko tudi pravo sivko čez zimo ugonobi zastajanje vode, zaradi katerih korenine propadejo, zato jo na prostem (enako lavandin) sadimo v odcedna tla. Bolje prezimi tudi, če jo obrezujemo šele po cvetenju ali aprila, ko odžene. Tako v skupini prave sivke kot lavandina obstaja več različic (sort), ki se razlikujejo po višini, obliki rasti in barvi cvetov. Za tiste, ki sadike in nasvete iščete po spletu, je dobrodošel podatek, da pravi sivki pravijo tudi angleška lavanda, saj uspeva tudi na Otoku.
Katere vrste ne prenesejo celinske zime
To so predvsem čopasta sivka z značilnimi ušesci na vrhu socvetja (Lavandula stoechas), ki ji v tujih virih pravijo španska sivka, sivka z nazobčanimi listi (Lavandula dentata, tudi francoska sivka), širokolistna sivka (Lavandula latifolia, portugalska sivka) in druge. Tudi pri nas zelo priljubljene čopaste sivke, ki se prodajajo v lončkih kot sezonski okras, zime na prostem žal ne preživijo.
Najbolj dišita prava sivka in lavandin
Pravijo, da ima najbolj plemenit vonj prava sivka, sledijo ji lavandini. Slednje množično gojijo za industrijo dišav, saj imajo izjemno visoke vsebnost eteričnega olja.
Previdno izberite vrsto sivke za čaje in kulinariko
Za uživanje zelišča (čaji, odišavljanje jedi) je primerna le prava sivka (Lavandula angustifolia), ki ima v kompleksni sestavi spojin v eteričnem olju najmanj kafre. Uporablja se tudi za pomiritev ali pri nespečnosti, v nasprotju z njo pa delujejo sestavine eteričnega olja lavandina stimulativno.
Sivke ni treba razvajati
Sivka je odporna na sušo, zato je ni treba razvajati. Raste naj sončni, a zavetni legi. Sadimo jo v skromno, lahko zemljo, z malo humusa, ki ji ne dodajamo gnojila. Kljub temu da voda v tleh ne sme zastajati, pa sivka v prvih mesecih po sajenju potrebuje namakanje, posebej če smo jo sadili spomladi. Ko se ukorenini, jo občasno zalivamo le v najbolj sušnih obdobjih.
Sivka sovraži mokre noge
Kot rečeno, sivka v Sredozemlju, od koder je doma, uživa na vročih, suhih, skalnatih pobočjih, zato ne marajo razmočenih, slabo odcednih tal.
Sivka ni ljubiteljica zastirke
Ker sivka rada diha, ji ne prija težka zastirka, sploh pa ne gramoz ali pokrivni pesek, ki sta priljubljena za suhe peščene vrtove. Za preprečevanje rasti plevela raje okrog grmičkov sivke posadite pokrovne rastline.
Nekatere sivke lahko vzgojite iz semena
Medtem ko je nekatere sivke, kot so hibridi lavandina, mogoče gojiti samo iz potaknjencev, ker so njihova semena sterilna, lahko pravo vzgojimo tudi iz semena. Sicer pa je pri sivkah najbolj razširjeno razmnoževanje s potaknjenci.
Sivka ni samo vijolična in modra
Tudi znotraj vrste, ki se za trajne nasade zaradi prezimnosti najbolj obnese (Lavandula angustifolia) je poleg običajne bledo vijolično cvetoče mogoče dobiti različice z močnejšimi, globljimi vijoličnimi odtenki ali z bolj modrim nadihom. Celo rožnate ali bele. Pri tem smo poleg vrtnega imena (L. angustifolia) pozorni še na ime sorte (v nadaljevanju je navedeno med narekovaji). L. angustifolia ’Dwarf Blue’ je denimo ena najnižjih sort z bolj vijoličnim nadihom, precej temni sta L. angustifolia ’Hidcote’ in ’Imperial Gem’, rožnato cveti L. angustifolia ’Roesea’, belo pa denimo lavandin, Lavandula x intermedia ’Alba’. Sort je še nešteto, kot rečeno pa je glede na podnebne razmere treba biti pozoren na vrstno ime pred tem.