Za izbor priporočljivih novosti smo prosili agronoma Matica Severja iz vrtnarije Trajnice Carniola. Za hip zbudi pozornost, da so iz prve skupine kar tri vrste s cvetovi, ki se dvigujejo kvišku kot kosmati repki (strašnica, dresen in kavkaški vrednik), a se po postavi in listnem okrasu zelo razlikujejo. Poleg njih predstavljamo še novo sorto mačje mete, trpežen nadomestek za nežno bodalico, in ker prihaja čas tulipanov, zvezdasto Tulipo turkestanico.

Persicaria amplexicaulis 'Pink Elephant' – To vrsto dresni po slovensko malce nerodno imenujemo visoke okrasne dresni, ker so res ene najvišjih, kar jih gojimo pri nas. Če so stare sorte presegale meter višine, pa nam nove, kakršna je 'Pink Elephant', ponujajo nove možnosti oblikovanja s 40 do 50 cm višine. Bujno cvetijo, svetlo rožnata ozka socvetja so malce ukrivljena in ustvarjajo razigrano vzdušje vse od junija do oktobra. Potrebujejo dobra vrtna tla, prenašajo pa tudi zmerno vlažna glinena, na soncu in v polsenci. 

Nepeta grandiflora ‘Summer Magic’ – Mač­je mete so dobro poznane, a kaj, ko smo se dobesedno zataknili pri dveh ali treh sortah, kakršna je tudi 'Six Hills Giant'. Ta je odlična, da ne bo pomote, a nova 'Summer Magic', v prevodu poletna čarovnija, res pričara odlične prizore. Spada v vrsto grozdasta mačja meta, zato so njena sivkino vijoličasta socvetja zelo bujna in polna. Privablja metulje, čebele in druge opraševalce. Dobro prenese sušo in vročino na soncu, potrebuje običajna vrtna tla, po prvem zgod­njepoletnem cvetenju jo le močno porežemo in bosta vijoličasta tudi drug del poletja in začetek jeseni.

!!galerija!!

Strašnica – Strašnice (Sanguisorba sp.) niso prav nič strašne, prej sramežljive, a zaradi posebne, manj vpadljive lepote toliko boljše spremljevalke velikim cvetovom drugih rastlin, krasne pa so tudi med travami. Pogosteje bi morali poseči po bordo ali rožnato obarvanih zdravilnih strašnicah, S. officinalis, nekaj posebnega pa sta tudi vrsti S. tenuifolia in S. obtusa in druge. Gojimo jih na sončnih do polsenčnih mestih, v globokih zmerno vlažnih tleh. So dolgožive in zdrave trajnice.

Bodalica Stipa lessingiana – Ta bodalica močno spominja na precej razširjeno než­no bodalico (S. tenuissima). Slednja se pogosto goji kot enoletnica, ker pozimi zaradi vlage rada propade. S. lessingiana je bolj trpežna in zato odličen nadomestek, ki uspeva tudi v bolj zbitih tleh. Listi so sicer malo bolj grobi na otip, socvetja in tudi celotna pojava pa zelo podobni nežni bodalici. Nepogrešljiva je v peščenih vrtovih.

Kavkaški vrednik – Na prvi pogled deluje kavkaški vrednik (Teucrium hircanicum) malce divje, spontano, za koga morda premalo vrtno. Močno spominja na bolj poznane jetičnike ali kar veronike (npr. Veronica spicata). Pokončna gosta socvetja so malce nenavadne temno rožnate, skoraj vinske barve. Rastlina se razraste v zelnate grmičke, ki so zelo odporni proti suši. Za nas bo pomemben tudi podatek, da res neumorno, tudi brez odstranjevanja socvetij, cveti vse poletje in jesen. Zagotovimo mu le sonce in odcedna tla.

Turkestanski tulipan – Sezona tulipanov je pred nami in ne bo vam žal, če boste nekaj pozornosti namenili tudi najmanjšim, botaničnim vrstam. Turkestanski tulipan (Tulipa turkestanica) ima po več cvetov na tankem steblu, ki v višino zraste med 15 in 25 cm. Listi so ozki, sivozeleni, cvetovi pa belo-rumeni s črnimi prašniki. Potrebuje zelo sončno, toplo lego in odcedna tla. Odlična vrsta za skalnjake, peščene vrtove in okras v cvetličnih lončkih na okenski polici ali kje drugje. Na stalnem mestu raste kot trajnica. Zato čebulic ne izkopavamo.