Trato zračimo zgodaj spomladi, ko sneg skopni in zemlja ni več premočena. Glede na vreme bo letos to opravilo poznejše kot ponavadi. Tudi aprila ni prepozno, vendar moramo travo, če je že začela rasti, prej nizko pokositi. Za prezračevanje uporabimo nožaste grablje, ki odstranijo s površine odmrle ostanke trav, plevele in mah, na manjših površinah lahko rušo luknjamo z vilami, vsakih 30 centimetrov v dolžino, in jih potem močno pregrabimo. Za večjo zelenico pride prav manjši rotacijski prezračevalnik, ki v rušo zarezuje jamice. 

S tem opravilom ustvarimo zračne pore, ki dajejo zrak in prostor za razvoj korenin. Nato po trati potresemo namenski kremenov pesek (od štiri do osem litrov na kvadratni meter) in ga z metlico spravimo v luknje med travo. Sledi gnojenje s specialnim gnojilom, in če je treba, travo dosejemo. 

Po koncu zime se na trati lahko pojavijo prazne zaplate tam, kjer smo travo jeseni prepozno posejali ali smo poškodbe povzročili s hojo po travnati površini, ki jo je pokrival sneg. Prazna mesta zapolnimo z dosejevanjem od srede aprila do srede maja, najbolje z obloženim semenom. To omogoča boljši vznik in hitrejšo začetno rast trave, ker vsebuje ovoj semen tudi hranila. Ogolele površine najprej okopljemo, dodamo kompost in namensko mineralno gnojilo, pregrabimo in povaljamo. Nato posejemo seme in spet povaljamo, na koncu pa še zalijemo.

Gnojenje

Za prvo spomladansko gnojenje izberemo gnojila, ki vsebujejo predvsem dušik. Najboljša so tista, ki se počasi sproščajo od šest do devet mesecev, omogočajo enakomerno rast trav in se ne izpirajo v podtalnico. V tem primeru bomo spet gnojili jeseni, s pripravkom z večjo vsebnostjo kalija in fosforja. Če uporabimo gnojila za trato, ki delujejo le mesec ali dva, moramo gnojenje ponoviti še vsaj dvakrat med rastjo.

Košnja

Prvič spomladi kosimo, ko začne trava intenzivno rasti in doseže okoli 8 cm. Pomembno je, da je ne odkosimo več kot tretjino. Prenizko pokošena je bolj občutljiva na zunanje dejavnike in si težje opomore. Pazimo, da so rezila kosilnice naostrena. Redna košnja naj bo vsaj tedenska. 

Novo trato prvič pokosimo, ko zraste od 7 do 10 cm visoko, tudi tu odkosimo le tret­jino, od 2 do 3 cm bilk. To v nekajdnevnih presledkih ponovimo večkrat zapored, dokler ne pridemo do želene višine od 4 do 6 cm. Podobno ravnamo po vrnitvi s polet­nih počitnic, ko nas čaka košnja decimeter visoke trave. 

Zalivanje

Trata mora biti ustrezno namočena vse leto. Predvsem v poletnih mesecih je padavin premalo, zato jo moramo zalivati. Bolje kot vsak dan po malem je zalivati obilno dvakrat ali trikrat na teden, pri čemer porabimo od 8 do 12 litrov vode na kvadratni meter. Če zalivamo redkeje, denimo enkrat na teden, porabimo približno 20 litrov vode na kvadratni meter, s čimer premočimo tla od 15 do 20 centimetrov globoko. 

Rahlo zalivanje vsak večer spodbuja plitvo rast korenin, kar lahko pomeni propad rastlin v vročem poletju, v nasprotju s tem pa globoka namočenost zemlje omogoči, da se korenine razrastejo v nižje talne plasti. Dober znak, da trata potrebuje zalivanje, je, da se, ko stopimo nanjo, poležane bilke ne dvignejo več. Poleti, ko je pripeka največja, zalivamo v najhladnejšem delu dneva, to je zgodaj zjutraj ali zvečer, ko se tla že malo ohladijo. V hladnejših dneh zalivamo sredi dneva.