»Zvončki, ki izvirajo iz doline Dragonje, sicer pri nas še ne cvetijo, ker je v Ljubljani še vedno mrzlo in ni dovolj sonca. A vsako leto najprej zacvetijo prav ti zvončki,« so sporočili iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. To imajo zapisano v svojem dednem zapisu, dodaja vodja te ustanove dr. Jože Bavcon.

»Stvar je zelo preprosta, naravna selekcija je skozi stoletja v topli dolini puščala samo tiste zvončke, ki so najprej zacveteli. Tisti, ki cvetijo pozno, namreč nimajo dovolj časa za normalno in daljše cvetenje, med katerim bi jih opraševalci lahko dosegli, ker se cvetovi prej zasušijo,« pojasnjuje Bavcon. Zvončki za cvetenje potrebujejo nižje temperature, saj pri 10 stopinjah Celzija hitro odcvetijo. »Sonce jih dobesedno zažge,« še dodaja.

V notranjosti Slovenije zvončki cvetijo kasneje. Tudi vse bolj mile zime jih ne potegnejo na plan, saj je še vedno možnost, da zapade sneg in pritisne zmrzal. Zacvetijo šele v drugi polovici februarja. »Narava deluje na dolgi rok: vsakih nekaj let še vedno pride mrzla zima, zato prilagoditve na razmere v naravi nastajajo na zelo dolga obdobja,« zaključuje dr. Jože Bavcon.