Za uspešno gojenje sobnih rastlin v domu je pomembno, da jim zagotovimo razmere za rast, s katerimi se čim bolj približamo tistim, ki jih imajo v naravi, od koder izvirajo. Najpogosteje se ukvarjamo z ustrezno temperaturo zraka in potrebo po veliki zračni vlažnosti, le izjemoma pa s toploto prsti.
Tako kot sobne rastline ne marajo »mrzlih nog« oz. stanja na mrzli talni oblogi v pritličju, kjer v hiši tla s spodnje strani niso izolirana, ali na kamniti polici ob netesnem oknu, ne marajo niti pregrevanja korenin, ki ga lahko povzroči stik cvetličnega lonca s tlemi, pod katerimi je speljano talno ogrevanje.
V novih, izoliranih hišah je talno ogrevanje nizkotemperaturno, kar pomeni, da temperatura površine tal ne preseže 27 °C, pri zelo nizkoenergijskih stavbah zadošča že temperatura tal 22 °C, če pa je vgrajeno v slabo izolirane hiše, so tla toplejša, saj se veliko toplote iz prostora izgubi. Ko govorimo o človeškem zdravju, velja, da naj temperatura vode v ceveh ne bi presegala 27 do 30 °C.
A če razmere niso moteče za ljudi, ni nujno, da enako velja tudi za (vse) rastline. Te predvsem ne marajo občutnih temperaturnih nihanj med letnimi časi. In splošno znana resnica je, da imajo tako z zelenimi kot cvetočimi sobnimi rastlinami veliko več uspeha ljubitelji, ki jim lahko pozimi zagotovijo hladnejši prostor, kot je ogrevanja dnevna soba.
Značilnost talnega ogrevanja v primerjavi s centralnim radiatorskim je, da manj izsušuje zrak, torej je zračna vlažnost nekoliko višja, kar je sobnim rastlinam v prid, manj je tudi dvigovanja prahu, ki seda na listne reže, a nekatere od rastlin vseeno niso zadovoljne. To nam kažejo z nič kaj vitalnim videzom, povešenimi listi, pri tistih, ki jih gojimo zaradi cvetov, ti prej odcvetijo.
PREBERITE ŠE: ČE IMATE DOMA SOBNE RASTLINE, BI MORALI REDNO POČETI TO
Talno ogrevanje vpliva predvsem na sobne rastline, postavljene na tla; več težav je pričakovati pri talnem ogrevanju z višjo temperaturo vode v ceveh oz. višjo temperaturo tal. Ta lahko po eni strani povzroči pregretost korenin, po drugi strani pa hitro izsuševanje prsti. Ta se tudi brez talnega ogrevanja v loncih z omejeno prostornino izsušuje hitreje kot pri rastlinah v naravi, stanje na ogretih tleh pa izhlapevanje skozi listne reže še pospeši, kar je za rastlino naporno.
Zato je zelo pomembno redno preverjanje vlažnosti prsti (s prstom) in predvidoma pogostejše zalivanje kot pri rastlinah, ki ne stojijo na ogrevanih tleh. Vendar pozor: po zalivanju morebitno odvečno vodo, ki ostane v cvetličnem podstavku ali okrasni posodi, odlijemo, saj povzroča propadanje korenin.
Na tla s talnim ogrevanjem predvsem ne postavljajte lončkov z rastlinami, ki ljubijo hlad: cvetočih azalej, kamelij, klivij, čeveljčkov, ciklam, pa tudi v loncih posajenih citrusov ali oljk ne. Bolj, kot ogrevani jim bodo ustrezali svetli neogrevani prostori v hiši. Če neogrevanih prostorov v stanovanju ni, dvignite rastline od tal, postavite jih na visoka cvetlična stojala, v bližino okna, kjer je za spoznanje hladneje, a ne na neposredne opoldanske žarke.
Na tla navadno postavljamo visoke in razrastle sobne rastline, ki potrebujejo dovolj velik in težek lonec, da se ne bi prevrnile. To so navadno monstere, filodendroni, fikusi, dracene, juke, palme idr., ki so razmerama prilagodljive. Če nimate druge možnosti, kot da stojijo v prostoru s talnim ogrevanjem, namestite pod cvetlično posodo debel podstavek iz izolacijskega materiala (pluta, stiropor), lahko ga namestite tudi na dno okrasne posode.
Morda se zdi nelogično, a v trgovinah s profesionalnim vrtnarskim materialom prodajajo tudi podloge z žično napeljavo za električno gretje, ki se kot preproga razgrne na vodoravno podlago. Uporabljajo jih predvsem gojitelji sadik toploljubnih cvetic in vrtnin v rastlinjakih v prehodnem delu leta. Vedeti je namreč treba, da seme za kaljenje, mlade rastline in potaknjenci potrebujejo višje temperature kot v poznejših fazah razvoja. Seveda spremlja tak način gojenja skrb za redno vlaženje in visoko zračno vlažnost.