Voda na vrtu: privlači že tisočletja

O čudovitih možnostih oblikovanja z vodo sanja vsak lastnik vrta, saj takega, ki bi bil za vodni motiv popolnoma neprimeren, skorajda ni. Vendar je pomembno vedeti, da vodni motiv naše preživljanje časa na vrtu lahko obogati, lahko pa je tudi v breme. Prednosti, ki jih prinaša, so številne. Zaradi svetlobnega odseva se poveča barvitost vrtnega prostora. Lesket mirne vodne površine deluje pomirjujoče, v temnejše predele pa vnaša svetlobo. Če je dno temne barve, lahko na gladini občudujemo zrcalno sliko okolja, tekoča voda pa poskrbi še za zvok. Dodatna prednost je obogatitev živalskega življa, saj bomo na vrtu kmalu našli raznovrstna bitja, kot so kačji pastirji, žabe, pupki, prihajali bodo manjši sesalci, nekaterim ptičem pa tako uredimo kopalnico. Poleg tega, da nas voda v poletni vročini hladi, ustvarja tudi razmere za gojenje čudovitih rastlin, ki ljubijo vlago in bujno rastejo. V vodnem vrtu tako lahko gojimo rastline, ki jih ne moremo nikjer drugje. Je preprost za vzdrževanje, še posebno če so tla okoli vodnega motiva tlakovana ali kako drugače pokrita. Voda lahko deluje tudi kot nizka ograja, če z dovolj širokim jarkom, ki ga ne moremo preskočiti, del vrta zamejimo in ga tako spremenimo v skrivnostno oazo.

Geometrijske oblike

Kako bomo uredili vodno površino, v formalno ali bolj nepravilno, neformalno obliko, je odvisno od zasnove vrtne ureditve. Za formalno, pravilno obliko bazena se po navadi odločamo pri manjših vrtovih v povezavi s hišo ali pa za poživitev terase. Najbolj običajna oblika je krog ali pravokotnik. Bazen je lahko vglobljen ali pa dvignjen s tako širokim robom, da na njem sedimo in uživamo v opazovanju vodne gladine, rastlin ali živali. Njegovih robov ne zakrivamo, še posebno če smo uporabili zanimiv material. S širino in dolžino bazena lahko ustvarjamo tudi iluzije. Dolg in ozek bo vrtni prostor podaljšal, če pa ga nanj z daljšo stranico postavimo pravokotno, ga na videz razširimo. Postavimo ga tja, kjer bo imel največji učinek. Po navadi je to blizu hiše, saj če je skrit kje na koncu vrta, nanj hitro pozabimo. Pri zasajanju z rastlinami moramo biti skromni in previdni ali pa se mu, če bi radi imeli čisto in prozorno vodo, celo odrečemo. Najbolje je, da zasadimo dve ali tri vrste rastlin ali pa se odločimo samo za izbrano vrsto lokvanjev.

Naravne oblike

Večjim in naravno oblikovanim vrtovom se poda naravna oblika bazena, ki se prilagaja zemljišču, vključuje obstoječo drevnino, skale in poudari povezanost z naravo. Dobro je, če zanj izberemo sončno lego, saj potrebujejo vodne rastline za rast precej svetlobe. Vendar se voda ne sme pregrevati, da ne pomorimo vodnih živali, pa tudi zelenim algam moramo preprečiti razvoj. To najbolje storimo s plavajočimi in potopljenimi vodnimi rastlinami, ki naj pokrijejo dve tretjini ribnika. Senco lahko dajejo tudi drevesa, vendar ta niso najbolj zaželeni in priporočljivi sosedi. Veliko dela je namreč z rednim odstranjevanjem odpadlega listja, ki bi drugače gnilo na dnu kotanje.

Če resnično nimamo prostora ali volje za večji vodni motiv, je rešitev kreativna uporaba vode. Ptičje napajališče, prosto stoječ vodomet, stenski izliv, večja lepa posoda, kamnito korito, žuboreči kamni, bambusova palica so z nekaj naše domišljije lahko presenetljiva rešitev. Ti motivi so zanimivi tudi takrat, ko v njih ni vode.

Vodne rastline

Za celotni videz vodnega vrta so rastline najpomembnejše, saj listi in cvetovi poudarjajo vodno površino in jo povezujejo s preostalim vrtom. Ne smemo pa posegati samo po najbolj atraktivnih rastlinah, ampak tudi po takih, ki bodo pomagale ohranjati vodo čisto in jo bogatile s kisikom.

Oksigenatorji (navadna smrečica, močvirska grebenika, vodna kuga, vretenčasti rmanec …) žive pod vodo, jo senčijo, ponujajo skrivališča vodnim živalim, se zelo hitro razraščajo in tekmujejo z algami za hranila. Rastejo v mirnih in počasi tekočih vodah, nekateri pa poženejo cvetna stebla nad gladino in zanimivo cvetijo (navadna vodna zlatica, navadna mešinka). Globokovodne rastline uspevajo na 30 do 90 centimetrov globine, njihovi listi pa tudi preprečujejo, da bi se alge preveč razbohotile. Mednje sodijo lokvanji, ki so v vodi to, kar so med grmovnicami vrtnice, zato ni čudno, da so bili navdih mnogim znanim slikarjem. Poznamo pritlikave sorte lokvanjev, ki uspevajo že v 20 do 40 centimetrov globoki vodi, velikocvetni pa potrebujejo tudi do 100 centimetrov globine. Njihovi cvetovi so atraktivni v belih, rumenih, rožnatih, rdečih in modrih odtenkih, nekateri tudi močno dišijo. Te je najbolje gojiti v dvignjenih bazenih, da pride njihov vonj kar najbolj do izraza. Za obilno cvetenje vsi lokvanji potrebujejo nekaj ur sonca na dan in mirno vodo. Podajo se v kakršenkoli vodni vrt.

Vlagoljubne rastline rastejo v zemlji, ki mora biti vlažna, a ne prepojena z vodo. Te rastline lahko najdemo tudi drugod, ne samo ob vodi. Mednje uvrščamo kresnice, ligularije, jegliče, bergenije, hoste, pijavčnice, maslenice, plahtico, kresničevje, perunike in druge. Nekatere, kot so pontederija, kolmež, kobulasta vodoljuba, krinkar, vodna meta, škrnicelj, ameriški lizihiton, navadna kalužnica, hotinija, vodna perunika, navadni mrzličnik, navadna streluša, pritlikavo ločje in številne druge, pa imajo rade v vodi samo noge. Plavajoče rastline, kot so vodni orešek, vodna praprot ali vodna škarjica, se prosto razraščajo po vodni površini in so nekakšen filter za odmrle delce. Ne smemo pa jim dovoliti, da se pretirano razrastejo, ker bi lahko preveč zasenčile oksigenatorje.

Vodni motiv

Načrtovanje lepega vodnega motiva pomeni uporabo različno visokih rastlin, ki se različno hitro razraščajo, so različnih barv in oblik. Tudi na letne čase ne smemo pozabiti, saj mora biti vodni vrt zanimiv vse leto. Rastline z velikimi listi, visoke perunike in trstičje sadimo v ozadje, jih umaknemo od roba in jim tako omogočimo, da se kasneje razširijo čezenj, manjše rastline pa vedno sadimo v ospredje. Da ne bi bile neopazne, jih sadimo v gručah, vsako vrsto posebej. Nikakor pa ne ustvarjajmo botanične zbirke rastlin, saj bomo z manjšim izborom le nekaj rastlinskih vrst, ki jih sadimo v večje skupine, dosegli večji učinek. Če imamo majhen ribnik, je ena sama izrazita sorta veliko bolj učinkovita, kot če bi uporabili številne manjše. Majhne rastline bi v velikem ribniku delovale izgubljeno in prestrašeno.

Pri obsaditvi vodnega vrta so pomembni tudi drevesa in grmovnice. Preden jih posadimo, moramo dobro razmisliti o njihovi končni velikosti in obliki, o odpadanju listja in tudi o njihovem koreninskem sistemu. Zaradi nežnega listja in zanimive oblike sta zelo primerna javor in vrba, včasih pa raje uporabimo bambus, ki sicer spada med trave. Bambus bo našemu vrtu vedno dodal ščepec eksotičnega pridiha.

Za mnoge ribnik ni popoln, če v njem ni vsaj nekaj rib. Na našo srečo jih je večina glede nege precej nezahtevnih in potrebujejo le nekaj rastlin za zavetje pred premočno svetlobo ali takrat, ko so prestrašene. Zlate ribice in drugi okrasni krapovci so trpežni, radi imajo plitvo vodo in se hranijo z ličinkami komarjev in drugih vodnih žuželk, ki so lahko ob našem poletnem posedanju zelo neprijetne. Korenine lokvanjev in drugih rastlin pustijo pri miru, česar pa ne moremo reči o velikih japonskih krapovcih (koi), ki so izredno lepi, ribnik pa mora biti zanje globok vsaj en meter. V ribniku so vedno dobrodošli tudi linji, ki bodo z dna pobrali vse, kar je zanje tam užitnega, tako preprečili zagnitje vode in med paglavci naredili manj škode.

Vedeti moramo

• Čeprav je voda lepa, ne smemo pozabiti, da je lahko tudi nevarna; še posebno če imamo majhne otroke. Z vodnim motivom počakajmo, da ti zrastejo, če pa ribnik že imamo, ga lahko začasno spremenimo tudi v peskovnik.
• Vodni motiv naj bo tako velik, kot si le lahko privoščimo. Majhen vrt bo tako deloval veliko večji.
• Vsaka večja površina vode bo bolj zanimiva, če jo bo vodomet, majhen otok ali kateri drug okras členil na več delov. Mostovi naj bi imeli poleg okrasne vloge tudi funkcionalno.
• Slog vodnega motiva bo odvisen od terena, razpoložljivosti materialov in globine našega žepa. Pri njegovem usklajevanju s celoto je treba upoštevati materiale, ki so v okolici že bili uporabljeni. Najlepša je preprostost.